napotitev na pravdo v stečajnem postopku
Sentenca
V stečajnem postopku sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere trditev o obstoju oziroma neobstoju prerekane terjatve je manj verjetna. Če je upnik za svojo terjatev že pridobil izvršilni naslov, mora postopek za ugotovitev neobstoja terjatve začeti stečajni dolžnik (oziroma stečajni upravitelj), saj je trditev o neobstoju terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu, manj verjetna (144. člen ZPPSL).
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da mora v pravdi obstoj prerekane davčne terjatve Republike Slovenije dokazovati stečajni upravitelj, ki je terjatev prerekal.
VSL Sklep Cst 159/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Upnik v konkretnem primeru ni uspel izkazati, da je v prijavi terjatve zahteval priznanje stroškov iz izvršilnega naslova, zato sodišče upravitelja ni moglo napotiti na pravdo za ugotovitev neobstoja te terjatve.
VSL Sklep Cst 546/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožbo zavrglo, ker tožeča stranka ni vložila tožbe za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve v zakonskem enomesečnem roku po prejemu napotitvenega sklepa.
VSK sklep Cpg 239/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odločilo, da mora upraviteljica vložiti tožbo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice, ker je upnica svojo pravico pridobila na podlagi sklepa o davčni izvršbi pred začetkom stečajnega postopka.
VSL sklep Cst 239/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila tožeča stranka dolžna upoštevati napotitveni sklep in da po objavi sodne prakse Vrhovnega sodišča ni bilo več mogoče uveljavljati nejasnosti zakonske določbe.
Sklep III Ips 76/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da mora stečajni upravitelj vložiti tožbo na ugotovitev neobstoja terjatve, ker je upnik svojo terjatev utemeljil na izvršljivem notarskem zapisu, kar pomeni, da je dokazno breme na strani tistega, ki terjatev prereka.
VSL sklep III Cpg 673/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo, da mora biti stečajni upravitelj napoten na pravdo, ker je upnik za svojo terjatev že razpolagal z izvršilnim naslovom (zapisnik o sporazumu strank).
VSL sklep III Cpg 41/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da notarski zapis z določbo o izvršljivosti predstavlja izvršilni naslov, kar prevali dokazno breme in dolžnost sprožitve pravde na tistega, ki terjatev prereka.
VSL sklep III Cpg 107/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali tuja arbitražna odločba, ki še ni bila priznana v Republiki Sloveniji, predstavlja izvršilni naslov v smislu določb o napotitvi na pravdo v stečajnem postopku.
VSL sklep III Cpg 99/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo upnika na pravdo, ker je ta v prijavi terjatve kot podlago navedel zgolj račun, ne pa izvršilnega naslova, kar je stečajni upravitelj utemeljeno prerekal.
VSL sklep III Cpg 84/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da mora biti upnik napoten na pravdo za ugotovitev tako terjatve kot ločitvene pravice, kadar za terjatev nima izvršilnega naslova, ne glede na to, da je ločitvena pravica morda zavarovana.
VSL sklep III Cpg 117/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je določitev stranke, ki mora sprožiti postopek za ugotovitev terjatve, odvisna od predhodnega obstoja izvršilnega naslova.
Sklep III Ips 104/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mora stečajni dolžnik začeti pravdo za ugotovitev neobstoja terjatve, ker je upnik razpolagal z izvršilnim naslovom, kljub kasnejšim statusnim spremembam (sprememba sedeža) dolžnika.
VSM sklep Cpg 413/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da mora upnik, čigar terjatev je bila prerekana, pridobiti sklep o napotitvi na pravdo ne glede na to, ali je bila pravda začeta že pred uvedbo stečajnega postopka.
VSL sklep Cpg 865/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je napotitev na pravdo nujen procesni korak, ko upravitelj prereka terjatev, in ne pomeni vsebinske odločitve o neutemeljenosti terjatve.
VSM sklep Cpg 342/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je odločilo, da mora stečajni dolžnik kot tisti, ki je prerekal terjatev, sprožiti ugotovitveni postopek, ker je imel upnik za svojo terjatev že pridobljen izvršilni naslov.
VSM sklep Cpg 256/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da napotitev na pravdo ne pomeni vsebinske odločitve o terjatvi, temveč procesni korak, nujen za zavarovanje upnikovih pravic do ugotovitve prerekanega dela terjatve.
VSM sklep Cpg 89/94 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil napotitveni sklep napačen, ker je na pravdo napotil upnika, ki je že imel izvršilno listino, namesto stečajnega dolžnika.
VSL sklep Cpg 165/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pravdno sodišče ni dolžno ugotavljati, ali je bila vtoževana terjatev predhodno prijavljena v stečajnem postopku, če je bil upnik na pravdo napoten s pravnomočnim sklepom.
VSL sodba Cpg 1095/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ima ločitveni upnik, če dolžnik njegove pravice ne prizna, na voljo dajatveno tožbo po splošnih predpisih, napotitev na pravdo pa je vezana izključno na situacijo prerekanja terjatve s strani stečajnega upravitelja ali drugih upnikov.
VSL sklep Cpg 637/93 — Višje sodišče v Ljubljani