napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Sentenca
Če so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, velikost dednega deleža ali pravica do nujnega deleža, sodišče prekine zapuščinski postopek in dediče napoti na pravdo ali upravni postopek (210. člen ZD). Napotitev je utemeljena, kadar stranka uveljavlja dejstva, ki bi v primeru dokazanosti povečala obseg zapuščine, vendar so ta dejstva med dediči sporna in jih sodišče v zapuščinskem postopku ne more zanesljivo razčistiti.
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG)
- Zakon o dedovanju (Zakon o dedovanju)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti (Uredba EU 650/2012)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju (ZD-C)
- Obči državljanski zakonik (ODZ)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitev na pravdo ne prestavlja dokaznega bremena med strankami, saj je celovita presoja dokazov in utemeljenosti zahtevkov pridržana pravdnemu sodišču.
VSL Sklep V Cp 364/2026 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo glede zatrjevanega darila v obliki brezplačnega bivanja, ker je ocenilo, da je njegova pravica manj verjetna, saj brezplačno bivanje partnerja v skupni življenjski skupnosti praviloma ne predstavlja darila, ki bi zmanjšalo zapuščino.
VSL Sklep III Cp 1913/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo dedinjo, ki je izpodbijala veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju, saj je bila pravica sodedinje, izkazana z notarskim zapisom, ocenjena kot bolj verjetna.
VSL Sklep III Cp 1322/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru dediče napotilo na pravdo glede vprašanj obstoja zakonite dedne pravice, obsega zapuščine (premoženje pridobljeno v zakonski zvezi) in dedne nevrednosti.
VSL Sklep III Cp 1396/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo oporočno dedinjo, ki uveljavlja izločitev dela premoženja iz zapuščine zaradi vlaganj, saj je na njej trditveno in dokazno breme za dokazovanje povečanja ali ohranitve vrednosti zapustnikovega premoženja.
VSM Sklep I Cp 305/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pritožnico napotilo na pravdo, ker je kot domnevna dedinja uveljavljala pravice po že pravnomočno zaključenem postopku, v katerem je bila zapuščina izročena občini na podlagi določb o povračilu stroškov institucionalnega varstva.
VSL Sklep I Cp 2119/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pred napotitvijo na pravdo presoditi verjetnost pravic dedičev, pri čemer mora upoštevati trditve in dokazne predloge strank glede veljavnosti oporoke.
VSL Sklep III Cp 1395/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali določena razpolaganja zapustnika predstavljajo darila, ki se morajo vračunati v nujni dedni delež.
VSL Sklep III Cp 1256/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno napotilo dedinjo na pravdo, ker obdarjenec ni podal soglasja k vračilu daril v zapuščino, kljub ugotovljenemu prikrajšanju nujnega deleža.
VSL Sklep III Cp 1007/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča preuranjeno napotilo na pravdo za izločitev premoženja, preden je bilo razčiščeno, ali predmet darilne pogodbe sploh spada v zapuščino.
VSL Sklep III Cp 866/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da se oseba, ki zatrjuje obstoj zunajzakonske skupnosti kot podlago za dedovanje, napoti na pravdo, saj se obstoj takšne skupnosti v zapuščinskem postopku ne domneva in ga mora trdilec dokazati.
VSL Sklep III Cp 667/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo za razveljavitev oporoke zaradi zatrjevane oporočne nesposobnosti zapustnika, ker je ocenilo, da je njihova pravica manj verjetna od pravice tistih, ki oporoko priznavajo.
VSL Sklep III Cp 731/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali določene kmetijske premičnine in živina spadajo v zapuščino po pokojni lastnici zaščitene kmetije.
VSL Sklep III Cp 125/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme presojati manjše ali večje verjetnosti navedb dedičev glede skupnega premoženja, ampak mora oba dediča napotiti na pravdo za uveljavljanje njunih nasprotnih zahtevkov.
VSL Sklep III Cp 1943/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pritožnikovo navajanje razlogov za neveljavnost oporoke brez dokazov ne pomeni, da so te navedbe neprerekane, zato je napotitev na pravdo pravilna.
VSL Sklep III Cp 2011/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahteva po napotitvi na pravdo utemeljena, ker vknjižba izključne lastninske pravice zapustnika v zemljiški knjigi prevlada nad domnevo o obstoju skupnega premoženja zakoncev, ki ni vpisano v zemljiško knjigo.
VSL Sklep III Cp 959/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče spremenilo napotitev na pravdo, saj je ocenilo, kateri dedič izkazuje manj verjetno pravico glede narave sporne pogodbe.
VSL Sklep III Cp 860/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Stranka v pravdi ni vezana na vsebino napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča, zato mora sama poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.
VSL Sklep III Cp 713/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep, ker je v zapuščinskem postopku samostojno odločalo o veljavnosti oporoke in razlagi zapustnikove volje, namesto da bi dediče napotilo na pravdo.
VSL Sklep I Cp 1010/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da napotitev na pravdo zgolj ustvari procesno predpostavko (pravni interes), ne razreši pa vprašanja pravilne formulacije tožbenega zahtevka, ki ostaja breme tožeče stranke.
VSC Sklep I Cp 449/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da vpis v sodni register kot javno knjigo uživa močnejšo domnevo verjetnosti, zato je pravica tistega, ki zatrjuje stanje v nasprotju z vpisom, manj verjetna in se napoti na pravdo.
VSM Sklep I Cp 492/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo z zahtevkom na ugotovitev, da je prejel darila, ki se vštevajo v njegov nujni delež in ga dedno odpravljajo, potem ko je bilo med dediči sporno dejstvo o obstoju in vrednosti teh daril.
VSC Sklep I Cp 384/2023 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
V konkretnem primeru je bila dedinja napotena na pravdo, ker je zatrjevala obstoj denarnih sredstev v zapuščini, ki jih v času zapustnikove smrti ni bilo mogoče najti na njegovih računih.
VSL Sklep I Cp 1759/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dedič v pravdi ni vezan na obseg premoženja, kot ga je v napotitvenem sklepu opredelilo zapuščinsko sodišče, temveč lahko uveljavlja širši obseg zahtevkov, če za to izkaže pravni interes.
VSL Sklep I Cp 1863/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da če stranka po napotitvi na pravdo ne sproži postopka ali ne uveljavi zahtevka, zapuščinsko sodišče ni dolžno ponovno prekinjati postopka in napotovati stranke na pravdo.
VSL Sklep I Cp 1748/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice upoštevalo, da je zemljiškoknjižno stanje v nasprotju z zatrjevanim obsegom skupnega premoženja zakoncev, zaradi česar je dediča, ki je nasprotoval vpisu, napotilo na pravdo.
VSL Sklep I Cp 1716/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trditev o zlorabi pooblastila za dvig sredstev z računa zapustnika, ki temelji le na indicih o nesorazmerju med dvigi in dejanskimi potrebami, ne zadošča za verjetno izkazanost prilastitve sredstev.
VSL Sklep I Cp 1182/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo na pravdo dediče, ki so zanikali obstoj zunajzakonske skupnosti, namesto da bi na pravdo napotilo osebo, ki je obstoj te skupnosti in s tem svojo dedno pravico zatrjevala.
VSL Sklep I Cp 808/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ponovna napotitev na pravdo ni dopustna niti v primeru, ko je bila prejšnja tožba umaknjena ali zavrnjena zaradi napačne formulacije tožbenega zahtevka.
VSL Sklep I Cp 901/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dedič, ki je bil s sklepom sodišča napoten na pravdo za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o preužitku, ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju zgolj z navedbami o razlogih za nevložitev tožbe.
VSL Sklep II Cp 404/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno napotilo na pravdo dediča, ki je zatrjeval dedno nevrednost drugega dediča in neveljavnost darilnih pogodb, saj se dedna sposobnost in veljavnost pogodb domnevata do dokaza o nasprotnem.
VSL Sklep I Cp 726/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo dedinjo na pravdo zaradi ugotavljanja vrednosti nepremičnin, čeprav bi moralo to vprašanje rešiti samo v zapuščinskem postopku.
VSL Sklep II Cp 2089/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavreči predloga za vračunanje darila, če so dejstva sporna, temveč mora postopati po pravilih o prekinitvi zapuščinske obravnave in napotitvi na pravdo.
VSM Sklep I Cp 930/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZD · 210. člen ZD · 210. člen, odstavek 1 ZD · 210. člen, odstavek 2 ZD · 213. člen ZD · 214. člen ZD · 214. člen, odstavek 2 ZD · 214. člen, odstavek 3 ZD · 214. člen, odstavek 4 ZD · 34. člen ZD · 41. člen ZD · 46. člen ZD · 46. člen, odstavek 3 ZD · 58. člen ZPP · 205. člen ZPP · 205. člen, odstavek 1, točka 6 -
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je ta uveljavljal izločitveni zahtevek glede nepremičnin, ostali dediči pa se do zahtevka niso opredelili, zaradi česar je nastal spor o obsegu zapuščine.
VSL Sklep I Cp 1938/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je nepravilno izdalo sklep o dedovanju, čeprav je bil podan spor o obsegu zapuščine zaradi izločitvenega zahtevka in ugovorov glede vračunavanja daril, zato je bil sklep razveljavljen.
VSL Sklep I Cp 1160/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spornosti veljavnosti oporoke, obsega zapuščine (skupno premoženje zakoncev) ter veljavnosti pogodbe o preužitku.
VSL Sklep I Cp 1406/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zakonite dediče napotilo na pravdo, ker je bila med strankami sporna dejanska okoliščina, ali je zapustnica podpisala oporoko v navzočnosti obeh prič.
VSL Sklep I Cp 1602/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se institut napotitve na pravdo ne uporabi, kadar dedič izpodbija razpolaganja zapustnika s tretjo osebo, ki ni udeležena v zapuščinskem postopku.
VSM Sklep I Cp 467/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zoper sodedinjo zaradi uveljavljanja neučinkovitosti darilne pogodbe v obsegu, potrebnem za dopolnitev nujnih deležev.
VSL Sklep I Cp 1112/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dediča, ki se sklicuje na ustni dogovor, manj verjetna od pravice dediča, ki obstoj terjatve izkazuje z notarskim zapisom.
VSL Sklep I Cp 810/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo dedinjo na pravdo, čeprav je bila pravica dediča, ki je po smrti zapustnice dvignil sredstva z njenega računa, manj verjetna, saj sredstva ob smrti zapustnice tvorijo zapuščino.
VSL Sklep I Cp 769/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zoper ostale dediče zaradi ugotovitve, da določen solastniški delež nepremičnine ne spada v zapuščino.
VSL Sklep II Cp 762/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi ugotovitve obsega zapuščine, pri čemer je kot manj verjetno ocenilo stališče dedičev, ki so trdili, da pogodbe niso darilne, kljub nasprotnim dokazom v obliki darilnih pogodb.
VSL Sklep I Cp 546/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo napotitev na pravdo v delu, kjer med dedičema ni bilo spora o obstoju premoženja v zapuščini, in potrdilo napotitev tam, kjer je obstajal spor o lastništvu premoženja.
VSL Sklep II Cp 178/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo na pravdo dediča, ki je trdil, da je bila pogodba odplačna, saj zaradi odsotnosti soglasja drugih potomcev velja zakonska domneva, da gre za darilo.
VSL Sklep I Cp 2093/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je bila dedinja glede istih spornih vprašanj o veljavnosti oporoke že predhodno napotena na pravdo, vendar tožbe ni vložila, zato ponovna napotitev pomeni nedopustno zavlačevanje postopka.
VSL Sklep I Cp 300/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnica je bila v zvezi z veljavnostjo oporoke dvakrat napotena na pravdo, vendar tožbe ni vložila oziroma v njej ni bila uspešna.
VSL Sklep I Cp 301/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je bilo sporno dejstvo, ali se v nujni delež všteva darilo v obliki večletnega brezplačnega bivanja v zapustnikovi nepremičnini.
VSC Sklep I Cp 486/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravilno napotilo obe kandidatki za status zunajzakonske partnerke na pravdo hkrati, saj je njuna pravica manj verjetna od pravice zakonite dedinje, sodišče pa med njima ni dolžno vnaprej izbirati.
VSL Sklep II Cp 2027/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker so bile okoliščine glede pravne narave pridobitve premoženja (darilo ali odplačni posel s služnostjo) sporne in ni bilo mogoče z gotovostjo šteti, da je njena pravica verjetnejša.
VSL Sklep I Cp 1971/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je ugotavljanje, ali je bila oporoka vezana na pogoj (npr. način smrti zapustnika), dejansko vprašanje, ki zahteva napotitev na pravdo.
VSC Sklep I Cp 431/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zmotno uporabilo merilo verjetnosti, ko je dedinjo napotilo na pravdo glede predmetov, za katere je predložila verodostojna listinska dokazila o lastnem nakupu in izkazala posest na nepremičnini zapustnika.
VSC Sklep I Cp 391/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila trditev sodedinje, da je pokojnica denarna sredstva, dvignjena z računa pred smrtjo, izročila tretji osebi, ocenjena kot manj verjetna in neizkazana.
VSL Sklep II Cp 1022/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je bila njena trditev o odplačni naravi pogodbe ocenjena kot manj verjetna v primerjavi z nasprotnimi dednopravnimi zahtevki.
VSL Sklep I Cp 873/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi ugotovitve ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ker je bila veljavnost tega sporazuma med dediči sporna.
VSL Sklep II Cp 199/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo napotitev dediča na pravdo za ugotovitev utemeljenosti razdedinjenja, ker je bila ta odločitev preuranjena, saj še ni bila ugotovljena veljavnost oporoke, v kateri je bilo razdedinjenje določeno.
VSC Sklep I Cp 179/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 210. člen -
Sodišče je poudarilo, da je za presojo, ali premoženje sodi v zapuščino, odločilen trenutek smrti zapustnika, morebitna vprašanja o obstoju ali posesti predmetov pa so predmet dokazovanja v pravdi.
VSL Sklep II Cp 636/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker ni z ničemer izkazala zatrjevanega dogovora z zapustnico, medtem ko zemljiškoknjižni podatki izkazujejo lastništvo zapustnice.
VSL Sklep II Cp 513/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je v postopku po 357.a členu ZPP omejena možnost vsebinskega poseganja v presojo sodišča druge stopnje o tem, ali so podani pogoji za napotitev na pravdo zaradi spornih dejstev o vrednosti nepremičnin.
VSRS Sklep Cp 13/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da napotitveni sklep ne omejuje dediča pri določitvi obsega tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, saj je namen napotitve le prekinitev zapuščinskega postopka do rešitve spornih vprašanj.
VSL Sklep II Cp 326/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker njena trditev o obstoju skupnega premoženja v zunajzakonski skupnosti ni bila podprta z močnejšimi dokazi od zemljiškoknjižnega stanja.
VSL Sklep II Cp 2024/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je po neuspešni napotitvi na pravdo glede obsega zapuščine pravilno odločilo na podlagi stanja v zemljiški knjigi.
VSL Sklep II Cp 1954/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker so bile sporne nepremičnine in osebno vozilo v javnih registrih vpisani na ime zapustnice, zaradi česar je bila trditev dediča o njegovem lastništvu ocenjena kot manj verjetna.
VSL Sklep I Cp 1895/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča pravilno napotilo na pravdo, ker je bila pristnost in veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju med dediči sporna, kar predstavlja sporno dejstvo, od katerega je odvisna pravica do dedovanja.
VSC Sklep I Cp 308/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo z zahtevkom za ugotovitev, ali razpolaganje zapustnika s stanovanjem na podlagi sodne poravnave predstavlja darilo, ki se všteva v dedni delež.
VSL Sklep I Cp 1540/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretni zadevi napotilo dediče na pravdo zaradi spornih dejstev glede vračunanja daril v dedni delež, ki izvirajo iz brezplačnega bivanja in prejetih denarnih prejemkov zapustnika.
VSC Sklep I Cp 302/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravilno napotilo na pravdo osebo, ki zatrjuje status posvojenca, saj je vprašanje veljavnosti posvojitve sporno dejstvo, ki presega kognicijo zapuščinskega sodišča.
VSL Sklep I Cp 1187/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica osebe, ki trdi, da je bila v zunajzakonski skupnosti z zapustnikom, manj verjetna, če je ta skupnost sporna, zato jo je napotilo na pravdo za ugotovitev dedne pravice.
VSL Sklep I Cp 442/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je upnik (Občina) svoje trditve o terjatvi podkrepil z listinami, medtem ko so dediči terjatev zgolj pavšalno zanikali, kar je upravičilo oceno o večji verjetnosti upnikove pravice.
VSC Sklep Cp 125/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
Sodišče je napotilo dediče na pravdo zaradi spora o tem, ali listina z naslovom »Izročilna pogodba« predstavlja veljavno oporoko, pri čemer je ocenilo pravico dedičev za manj verjetno.
VSL Sklep I Cp 22/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča pravilno napotilo na pravdo, ker je izpodbijal pristnost in veljavnost oporoke, ne da bi pri tem navedel konkretne razloge ali dokaze, ki bi utemeljevali njeno neveljavnost.
VSL Sklep I Cp 1835/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila napotitev na pravdo utemeljena z dvomom v pristnost oporoke oziroma v lastnoročnost zapisa in podpisa zapustnice, kar je ključno dejstvo za veljavnost oporoke.
VSL Sklep I Cp 1728/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravilo o nemožnosti dokazovanja negativnih dejstev ne more uporabiti kot ovira za napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, če je pravica stranke, ki zatrjuje, da stvar ne sodi v zapuščino, manj verjetna.
VSL Sklep II Cp 1543/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitveni sklep ne predstavlja procesne ovire za drugačno oblikovanje tožbenega zahtevka v pravdi, kar je posebej pomembno pri sporih o obsegu zapuščine.
VSL Sklep I Cp 1127/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je nepravilno samo ugotavljalo dejstva o veljavnosti ustne oporoke, namesto da bi ob obstoju spornih dejstev med dediči postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo.
VSL Sklep I Cp 1210/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno prekinilo zapuščinski postopek in napotilo dedinjo na pravdo, saj je bilo sporno, ali je med sodedinjami dejansko prišlo do pripoznave izločitvenega zahtevka in ali je volja zapustnika v oporoki res nejasna.
VSL Sklep I Cp 433/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo za razveljavitev izjave o odpovedi dedovanju zaščitene kmetije, ker je bila sporna njegova pravica do dedovanja zaradi predhodne odpovedi.
VSL Sklep II Cp 1126/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je napotitev na pravdo nujna, ko je med strankami sporno, ali je določeno premoženje sploh darilo, saj to vpliva na izračun nujnega deleža.
VSM Sodba I Cp 579/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče pravilno napotilo na pravdo dediča, ker je bila vprašljiva izpolnitev formalnih pogojev za veljavnost ustne oporoke, zlasti obstoj izrednih razmer.
VSL Sklep I Cp 590/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevo za odločanje o terjatvi iz naslova neupravičene obogatitve (oskrba zapustnice) v okviru zapuščinskega postopka, saj gre za zapustnikov dolg, ki se ne rešuje s sklepom o dedovanju.
VSL Sklep I Cp 571/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora oporočni dedič že v zapuščinskem postopku opredeliti, v kateri zakonski obliki je bila izražena volja zapustnika, sicer napotitev na pravdo ni utemeljena.
VSL Sklep II Cp 425/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo dediča, ki je zatrjeval neveljavnost pisne oporoke pred pričami, ker je bila oporoka na prvi pogled formalno veljavna, s čimer je bila pravica dedičev, ki se opirajo na oporoko, ocenjena kot verjetnejša.
VSL Sklep I Cp 809/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je bila njena zahteva po izločitvi premoženja iz zapuščine kot skupnega premoženja manj verjetna glede na to, da je bil v zemljiški knjigi kot izključni lastnik vpisan zapustnik.
VSL Sklep II Cp 437/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinje, ki so izpodbijale veljavnost oporoke zaradi domnevne oporočne nesposobnosti zapustnice, utemeljeno napotilo na pravdo, saj je njihovo pravico štelo za manj verjetno glede na obliko oporoke (notarski zapis).
VSC Sklep I Cp 27/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pravilno napotilo na pravdo tiste dediče, ki zatrjujejo, da podarjeno premoženje spada v zapuščino, medtem ko tista stranka, ki je premoženje prejela z darilno pogodbo, nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ničnost lastne pogodbe.
VSL Sklep II Cp 56/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spora o obsegu zapuščine, ki temelji na trditvah o povečanju vrednosti nepremičnin s strani dediča.
VSC Sklep I Cp 53/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti darilne pogodbe, ki naj bi posegla v nujni delež, pri čemer je kot manj verjetno ocenilo pravico tistih, ki so izpodbijali darilo.
VSL Sklep I Cp 122/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker njene trditve o izvzetju umetnin iz zapuščine niso bile podprte z dokazi, medtem ko je nasprotna stranka obstoj premoženja v zapuščini dokazovala z oporoko in popisom.
VSL Sklep II Cp 142/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 163. člen ZD · 170. člen ZD · 170. člen, odstavek 1 ZD · 170. člen, odstavek 3 ZD · 174. člen ZD · 174. člen, odstavek 1 ZD · 210. člen ZD · 210. člen, odstavek 1 ZD · 212. člen ZD · 212. člen, odstavek 1, točka 1 ZD · 213. člen ZD · 213. člen, odstavek 1 ZPP · 224. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 8. člen -
Sodišče je presodilo, da je pravica dedičev do ugotovitve darila (v obliki hipoteke na nepremičnini) manj verjetna od pravice dedinje do dedovanja celotnega zakonitega deleža, zato je nanje preneslo breme vložitve tožbe.
VSL Sklep II Cp 2126/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je bil med njimi podan spor o tem, ali so bila razpolaganja zapustnika odplačne narave ali darila, kar je ključno za izračun nujnega deleža.
VSL Sklep I Cp 2194/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spornih vprašanj o tem, ali denarna sredstva na računih vdove in določeno premoženje spadajo v zapuščino, vključno s presojo daril pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine.
VSL Sklep II Cp 1993/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo zaradi dokazovanja pravice do včlanitve v agrarno skupnost, ker so bila merila za vstop v članstvo nejasna oziroma arbitrarna.
VSK Sklep I Cp 261/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napotilo dediča na pravdo zaradi spora o tem, ali se izročnina iz izročilne pogodbe všteje v dedni delež kot darilo.
VSL Sklep I Cp 926/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo na pravdo zakonite dediče z zahtevkom na ugotovitev, da zunajzakonski partnerici ne pripada dedna pravica, saj bi morala biti na pravdo napotena zunajzakonska partnerica, ki je svojo dedno pravico zatrjevala.
VSC Sklep I Cp 389/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je preuranjeno napotilo dediča na pravdo, ne da bi predhodno izvedlo poizvedbe o obsegu skupnega premoženja zapustnika in njegove zunajzakonske partnerice.
VSL Sklep II Cp 988/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pritožnico napotilo na pravdo zoper ostale dediče za ugotovitev, da določen delež denarnih sredstev na bančnem računu ne sodi v zapuščino zaradi statusa skupnega premoženja.
VSL Sklep II Cp 616/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča, ki sta zatrjevala ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in s tem izpodbijala zemljiškoknjižno stanje, napotilo na pravdo, saj je njuna pravica v razmerju do vpisanega lastnika štela za manj verjetno.
VSL Sklep I Cp 450/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali denarna sredstva na računih zapustnice predstavljajo skupno premoženje zakoncev ali posebno premoženje zapustnice.
VSL Sklep I Cp 806/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo napotitev na pravdo, ker so dediči že sprožili pravdo za razveljavitev pravnih poslov, od katerih je odvisno, ali sporno premoženje (vozili) sploh sodi v zapuščino.
VSL Sklep I Cp 929/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o vštevanju daril v dedni delež, pri čemer je kot sporno izpostavilo dokazovanje prejema daril s posrednimi dokazi.
VSL Sklep I Cp 804/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker niso uspeli izkazati verjetnega obstoja denarnih prihrankov v zapuščini v času smrti zapustnika.
VSL Sklep II Cp 2901/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dediča, ki trdi, da je oporoka veljala le za primer komorience, manj verjetna, zato ga je napotilo na pravdo.
VSL Sklep I Cp 2809/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča utemeljeno napotilo na pravdo, ker je bila oporočna sposobnost zapustnice domnevna, oporoka pa je bila sestavljena v zakonsko predpisani obliki, zaradi česar so trditve o neveljavnosti oporoke zahtevale dokazovanje v pravdnem postopku.
VSL Sklep II Cp 266/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da mora nujni dedič vložiti tožbo za ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe v obsegu prikrajšanja nujnega deleža in za vrnitev darila v zapuščino, kadar obdarjenec vrnitvi nasprotuje.
VSL Sklep II Cp 233/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri napotitvi na pravdo pravilno upoštevalo zemljiškoknjižno stanje kot podlago za presojo verjetnosti pravice do spornega premoženja.
VSL Sklep II Cp 2848/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o prekinitvi postopka, ker je ugotovilo, da je pravno vprašanje obstoja dedne pravice zunajzakonskega partnerja ob obstoječi zakonski zvezi mogoče rešiti z uporabo prava, ne da bi bila potrebna pravda o dejstvih.
VSL Sklep I Cp 2477/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je Republika Slovenija z listinami izkazala višino izplačane socialne pomoči, dedinja pa je to dejstvo prerekala le z golimi navedbami, zaradi česar je bila njena pravica ocenjena kot manj verjetna.
VSK Sklep I Cp 519/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi sporov glede veljavnosti oporoke, pravne narave darilne pogodbe, vračunavanja daril v nujni delež in ugotavljanja obsega skupnega premoženja.
VSL Sklep I Cp 1582/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazujeta zemljiška knjiga ali sodni register, manj verjetna, zato mora ta stranka v pravdi dokazovati svoje trditve, vključno z dokazovanjem posebnega premoženja nasproti zakonski domnevi o skupnem premoženju.
VSL Sklep I Cp 1909/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila napotitev na pravdo obligatorna, ker sta dedinji ponujali nasprotujoči si razlagi oporoke, kar je zahtevalo ugotavljanje dejanske volje zapustnika.
VSL Sklep I Cp 1408/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je presodilo, da interpretacija oporoke v razmerju do denacionaliziranega premoženja predstavlja pravno, ne pa dejansko vprašanje.
VSL Sklep I Cp 1882/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice dedičev upoštevalo zemljiškoknjižno stanje in domnevo lastninske pravice, pri čemer je kot manj verjetno ocenilo zahtevo dedinje, ki je nasprotovala vpisanemu stanju.
VSL Sklep II Cp 1552/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prekinilo zapuščinski postopek in napotilo na pravdo domnevno zunajzakonsko partnerico, ker so bili podani nasprotujoči si dokazi o trajanju in obstoju življenjske skupnosti z zapustnikom.
VSL Sklep I Cp 1522/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 10. člen ZD · 10. člen, odstavek 1 ZD · 10. člen, odstavek 2 ZD · 11. člen ZD · 11. člen, odstavek 1 ZD · 14. člen ZD · 14. člen, odstavek 1 ZD · 15. člen ZD · 15. člen, odstavek 1 ZD · 210. člen ZD · 210. člen, odstavek 1 ZD · 213. člen ZD · 213. člen, odstavek 1 ZZZDR · 12. člen ZZZDR · 12. člen, odstavek 2 -
Sodišče mora v sklepu o napotitvi na pravdo jasno opredeliti predmet spora in natančno navesti stranke, med katerimi se pravda vodi.
VSL Sklep II Cp 1478/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 210. člen ZD · 210. člen, odstavek 2 ZD · 210. člen, odstavek 2, točka 4 ZD · 212. člen ZD · 213. člen ZD · 28. člen ZD · 32. člen ZDKG · 20. člen ZPP · 247. člen ZPP · 247. člen, odstavek 2 ZPP · 247. člen, odstavek 6 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je na pravdo napotilo oporočnega dediča, ker se je ta skliceval na utemeljenost razdedinjenja nujnega dediča, s čimer je nanj prešlo dokazno breme.
VSL Sklep I Cp 1357/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri napotitvi na pravdo treba razlikovati med sporom o pravni naravi razpolaganja (npr. darilo ali preužitkarska pogodba) in sporom o dejanskem obstoju premoženja, saj to vpliva na razporeditev dokaznega bremena med dediči.
VSL Sklep II Cp 852/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 28. člen -
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker dedič ni bil poučen o dolžnosti dokazovanja svojih trditev glede obsega zapuščine in ker ni bilo razčiščeno vprašanje kroga dedičev pred napotitvijo.
VSL Sklep I Cp 479/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo dediče na pravdo, čeprav je bilo dejstvo o slepoti zapustnika, ki vpliva na veljavnost pisne oporoke pred pričami, med dediči nesporno.
VSL Sklep II Cp 2926/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker njene trditve o plačilu kupnine za stanovanje niso bile verjetne v primerjavi z notarskim zapisom darilne pogodbe in navedbami v oporoki.
VSL Sklep I Cp 947/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 210. člen -
Sodišče je presodilo, da je pritožnikova trditev o dedni pravici, utemeljena z očetovstvom, ki ni vpisano v rojstni matični knjigi, manj verjetna od trditev ostalih strank, ki sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
VSL Sklep II Cp 762/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora zapuščinsko sodišče pred napotitvijo na pravdo izčrpati lastne pristojnosti za ugotavljanje dejanskega stanja.
VSL Sklep I Cp 28/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da odločba ZPIZ o pravici do vdovske pokojnine ne izključuje potrebe po napotitvi na pravdo, če so ostali dokazi o obstoju zunajzakonske skupnosti sporni.
VSL Sklep I Cp 2936/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ni smotrno razveljavljati sklepa o dedovanju, če lahko stranke svoje zahtevke glede premoženja uveljavljajo v pravdi, saj je zapuščinski postopek že zaključen.
VSL sklep I Cp 2915/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno uporabilo kriterij verjetnosti pravice za določitev stranke, ki mora vložiti tožbo na ugotovitev veljavnosti oporoke.
VSL sklep II Cp 185/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dedinj manj verjetna, ker niso mogle izpodbiti vsebine notarskega zapisa, ki ga je sklenil zapustnik, in ker je dokazno breme za zatrjevana dejstva o darilih na njihovi strani.
VSM sklep I Cp 1387/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spora o izločitvenem zahtevku iz zapuščine in vprašanja, ali določena denarna sredstva na TRR spadajo v zapuščinsko maso.
VSM sklep I Cp 851/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo zaradi spora o vsebini oporoke in vprašanja, ali se prejeta darila vštejejo v dedni delež, pri čemer je ocenilo, da je njena pravica manj verjetna od nasprotnih trditev.
VSL sklep II Cp 2031/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se zapuščinski postopek nadaljuje, če stranka v postavljenem roku ne vloži tožbe, na katero je bila napotena, pri čemer se sklep o dedovanju izda ne glede na vsebino spornih zahtevkov.
VSL sklep II Cp 1733/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker zgolj bančno pooblastilo za razpolaganje z denarnimi sredstvi zapustnika ne pomeni avtomatičnega prenosa lastninske pravice na pooblaščenca, zato je trditveno breme za dokazovanje pravne podlage za prenakazilo denarja na pooblaščenca.
VSL sklep I Cp 1245/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo, ker sta oporoko izpodbijali zaradi pomanjkljivosti v zvezi z oporočiteljevo voljo in formalno pravilnostjo listine, kar presega okvir zapuščinskega postopka.
VSC sklep I Cp 306/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dedinje, ki temelji na zemljiškoknjižnem vpisu, verjetnejša od pravice dediča, ki se sklicuje zgolj na zakonsko domnevo o skupnem premoženju zakoncev.
VSL sklep I Cp 1280/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitev na ugotavljanje 'neveljavnosti' pogodbe o preužitku vključuje tudi uveljavljanje njene ničnosti, saj je neveljavnost širši pravni pojem.
VSK sklep I Cp 937/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo za uveljavljanje zahtevka za izločitev dela zapuščine na podlagi prispevka k ohranitvi in povečanju premoženja, kljub predhodno sklenjenemu sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju.
VSL sklep I Cp 727/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti za napotitev na pravdo upoštevalo, da se sporni premični predmeti nahajajo v nepremičninah, ki so bile v lasti ali solasti zapustnika, zaradi česar je trditev dedinj o izključni lastnini na teh predmetih štelo za manj verjetno.
VSL sklep I Cp 622/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da nujni dedič, ki uveljavlja prikrajšanje, ne more biti napoten na pravdo kot toženec, temveč mora biti kot tožnik napoten na uveljavljanje zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.
VSL sklep I Cp 2556/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča pravilno napotilo na pravdo z zahtevkom za ugotovitev utemeljenosti razdedinjenja, saj mora skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZD utemeljenost razdedinjenja dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.
VSL sklep I Cp 2049/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 210. člen ZD · 42. člen ZD · 43. člen ZD · 43. člen, odstavek 3 ZPP · 286. člen -
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, katera dejstva so med strankami sporna in katere pravice šteje za manj verjetne za vsako posamezno zatrjevano darilo ali zahtevek.
VSL sklep I Cp 3409/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker ni predložila ustreznih dokazov za utemeljitev zahtevka za povečanje dednega deleža zaradi šibkega premoženjskega stanja, s čimer je njena pravica postala manj verjetna.
VSL sklep II Cp 564/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno štelo, da gre zgolj za pravna vprašanja, čeprav so dediči izrazili dvom v pristnost podpisa na oporoki in zatrjevali vplivanje na voljo zapustnika, kar so sporna dejstva, ki zahtevajo napotitev na pravdo.
VSL sklep I Cp 3273/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je bila verodostojnost dveh nasprotujočih si lastnoročnih oporok sporna zaradi manjkajočega datuma na eni izmed njih, kar je ključno za presojo, katera oporoka je kasnejša in s tem veljavna.
VSL sklep II Cp 3412/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je bila njena trditev, da je kredit odplačevala sama, povsem nesubstancirana in brez dokazov, medtem ko je nasprotna stranka verodostojno izkazala, da je zapustnica kredit vzela izključno za namen darila dedinji.
VSL sklep I Cp 3331/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
V obravnavani zadevi je sodišče napačno štelo, da zapuščinska obravnava ni potrebna, ker je bilo premoženje zajeto v pogodbi o dosmrtnem preživljanju, s čimer je preprečilo dedinji uveljavljanje nujnega deleža.
VSL sklep II Cp 3034/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila napotitev na pravdo neutemeljena, ker je šlo za vprašanje razlage vsebine dednega dogovora, kar sodi v pristojnost zapuščinskega sodišča.
VSL sodba I Cp 2666/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je pravico dedinje do izločitve premoženja in vračunanja daril štelo za manj verjetno.
VSL sklep I Cp 2585/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker ni obrazložilo, zakaj je pravica pritožnika do nujnega deleža manj verjetna, ter ker pritožnik sploh ni podal izjave o uveljavljanju nujnega deleža, ki bi mu podelila status stranke v postopku.
VSL sklep II Cp 2204/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zoper sodedinjo zaradi ugotavljanja prejema daril (vozil, vlaganj v nepremičnino in zemljišča), ker je ocenilo njihovo pravico za manj verjetno.
VSL sklep I Cp 1534/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba ni prepozna kljub zamudi roka iz sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi na pravdo.
VSL sodba II Cp 1845/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zapuščinski postopek prekinilo zaradi spora o obstoju zunajzakonske skupnosti kot podlage za dedno pravico, pri čemer je udeleženko napotilo na pravdo za ugotovitev te pravice.
VSL sklep I Cp 1727/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno ravnalo, ko je obseg zapuščine omejilo na nesporno premoženje, potem ko dedinja ni vložila tožbe v zvezi s spornimi terjatvami do osebe, ki je dvigovala sredstva z zapustničinega računa.
VSL sklep I Cp 1378/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji neutemeljeno napotilo na pravdo glede vprašanja manjvrednosti stanovanj, saj dejstvo zasedenosti stanovanj, ki je bilo podlaga za trditev o manjvrednosti, med strankama ni bilo sporno.
VSL sklep II Cp 895/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi ugotavljanja obsega zapuščine, vključno s spornimi nepremičninami in terjatvami, pri čemer je kot merilo za napotitev uporabilo načelo verjetnosti glede na zemljiškoknjižno stanje.
VSL sklep II Cp 730/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali določena stavba spada v zapuščino, potem ko med dediči ni bilo mogoče doseči soglasja o dednem dogovoru.
VSL sklep II Cp 1218/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je bila sporna dedna pravica na podlagi vstopne pravice ter vprašanje, ali nepremičnine, obremenjene s pogodbo o preužitku, spadajo v zapuščino.
VSL sklep I Cp 1051/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
Sodišče je bilo dolžno dediče napotiti na pravdo, ker med njimi ni bilo doseženo soglasje o obsegu zapuščinskega premoženja, kar pomeni, da spor o tem vprašanju ni prenehal.
VSL sklep I Cp 493/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 212. člen -
Sodišče je pravilno postopalo, ko je dediča, ki ni vložil tožbe po napotitvi na pravdo za uveljavljanje vlaganj v zapustničino premoženje, izključilo iz dedovanja glede spornega dela premoženja.
VSL sklep II Cp 704/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da enotno sosporništvo obstaja tudi, če posamezni dediči priznajo trditve nasprotne stranke, saj mora biti o vprašanjih, ki vplivajo na obseg zapuščine, odločeno enotno za vse udeležence.
VSL sklep II Cp 1787/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 210. člen -
Sodišče je štelo vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime vdove za močnejši dokaz o verjetnosti pravice, kot je bila trditev dediča o obstoju skupnega premoženja zakoncev.
VSL sklep I Cp 291/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotitev na pravdo utemeljilo s tem, da je pravica pritožnice manj verjetna, ker zemljiškoknjižno stanje nasprotuje njenim navedbam, predložena oporoka pa ne predstavlja zadostne podlage za vpis lastninske pravice.
VSL sklep I Cp 1686/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je nasprotna stranka svojo lastninsko pravico na nepremičninah in vozilu izkazala z listinskimi dokazi (pogodbami in registrom), zaradi česar je bila pravica pritožnika ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep II Cp 3250/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo z zahtevkom za vračilo sredstev v zapuščino, ki jih je druga dedinja kot pooblaščenka neupravičeno prenesla na svoj račun.
VSC sklep Cp 436/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo zaradi spora o vrednosti darila, saj gre za dejansko vprašanje, od katerega je odvisna velikost dednih deležev.
VSL sklep II Cp 3155/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je bila zapuščina že razdeljena s pravnomočnim sklepom o dedovanju in dednim dogovorom, zato zapuščinsko sodišče ni več pristojno za presojo veljavnosti oporoke.
VSL sklep II Cp 3090/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi ugotavljanja dedne nevrednosti oporočnega dediča, ki naj bi sodišču predložil ponarejeno oporoko.
VSL sklep I Cp 2855/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Napotitev na pravdo ni utemeljena, če dedič uveljavlja vračunanje daril v zapuščino na podlagi zakonske določbe o neveljavnosti izročilne pogodbe zaradi nesoglasja vseh potomcev.
VSL sklep II Cp 2924/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo dediča, ki je prejem zneska priznal, vendar je le pavšalno trdil, da znesek predstavlja poplačilo vlaganj in ne darila, kar je bilo ocenjeno kot manj verjetna pravna podlaga v primerjavi z nasprotnimi trditvami.
VSL sklep II Cp 2797/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek dedičev, da nepremičnine ne spadajo v zapuščino, manj verjeten, ker je bila v zemljiški knjigi lastninska pravica vpisana na zapustnika.
VSL sklep II Cp 1777/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 210. člen -
Sodišče je zakoniti dedinji pravilno napotilo na pravdo zoper oporočno dedinjo, ker sta izpodbijali veljavnost oporoke zaradi domnevno nepristnega podpisa zapustnika.
VSL sklep III Cp 2609/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je prerekal navedbe v oporoki glede višine prejetega darila, pri čemer je predložil dokaze, ki so zahtevali vsebinsko presojo v pravdnem postopku.
VSL sklep II Cp 1796/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je samo odločalo o pravno sporni naravi posvojitve, namesto da bi stranke napotilo na pravdo.
VSL sklep I Cp 1540/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila navedba o prejemu darila v zapustničini oporoki ocenjena kot bolj verjetna od dedičevega zanikanja prejema darila.
VSL sklep II Cp 2285/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila njegova trditev o naravi denarnih prispevkov za šolanje kot daril ocenjena kot manj verjetna v primerjavi s pravico sodedičev do dedovanja.
VSL sklep II Cp 1982/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila napotitev na pravdo utemeljena, ker sta si dediča nasprotovala glede obstoja in vrednosti prejetih daril, kar je neposredno vplivalo na izračun nujnega deleža.
VSL sklep I Cp 636/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napačno napotilo na pravdo glede denarnih sredstev, saj ni opravilo poizvedb o njihovem stanju na dan smrti in ni obrazložilo, zakaj šteje njeno pravico za manj verjetno.
VSL sklep II Cp 927/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 11. člen SPZ · 11. člen, odstavek 1 ZD · 123. člen ZD · 212. člen ZD · 212. člen, odstavek 1 ZD · 212. člen, odstavek 1, točka 1 ZD · 213. člen ZD · 213. člen, odstavek 1 ZD · 213. člen, odstavek 5 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZZZDR · 52. člen ZZZDR · 52. člen, odstavek 2 ZZZDR · 53. člen ZZZDR · 59. člen ZZZDR · 59. člen, odstavek 1 -
Sodišče je dediča, ki je zatrjeval, da denarna sredstva, odsvojena za časa življenja zapustnice, spadajo v zapuščino, napotilo na pravdo, ker je bila njegova pravica do tega premoženja ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep II Cp 931/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru na pravdo napotilo dedinjo, ki je zatrjevala obstoj zunajzakonske skupnosti, ker zoper dedinjo z nesporno zakonsko pravico ni predložila zadostnih dokazov za utemeljitev svoje manj verjetne dedne pravice.
VSC sklep Cp 711/2013 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZD · 210. člen -
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je zatrjevala obstoj terjatve v zapuščini, vendar njeni dokazi niso bili zadostni za razrešitev spora v zapuščinskem postopku.
VSM sklep I Cp 1497/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da dediča, napotena na pravdo, nista vezana na izrek napotitvenega sklepa, kar omogoča širšo procesno obravnavo spornih dejstev glede vračunavanja daril v dedni delež.
VSL sklep II Cp 185/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitveni sklep dediča ne omejuje pri vsebinskem oblikovanju tožbenega zahtevka v pravdi.
VSL sklep II Cp 335/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je pravica izvenzakonske partnerice do izločitve dela nepremičnine manj verjetna od pravice zapustnika, ki je bil kot edini lastnik vpisan v zemljiški knjigi, zato jo je utemeljeno napotilo na pravdo.
VSL sklep II Cp 3402/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
Sodišče je presodilo, da je pravica dediča do nujnega deleža verjetnejša od ugovora vračunanja daril, zaradi česar je bila druga stranka napotena na pravdo z zahtevkom za ugotovitev vračunanja darila v dedni delež.
VSL sklep II Cp 2880/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila napotitev na pravdo utemeljena, ker sta bili med dediči sporni oporočna sposobnost zapustnice in pristnost podpisa na oporoki.
VSL sklep I Cp 3381/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da odsotnost formalne napotitve na pravdo s strani zapuščinskega sodišča ne preprečuje dedinji, da s tožbo zahteva izločitev premoženja, za katerega trdi, da je njena last.
VSL sklep I Cp 2871/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo napotitev na pravdo, ker dedič ni podal konkretnih navedb o obstoju in obsegu daril, ki naj bi se štela v dedni delež, zaradi česar med dediči ni prišlo do pravno relevantnega spora o dejstvih.
VSL sklep I Cp 2466/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče napotilo na pravdo tistega dediča, čigar trditve o obstoju zunajzakonske skupnosti niso bile podprte z verodostojnimi dokazi o dejanskem skupnem bivanju ob smrti zapustnice.
VSL sklep I Cp 2567/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da mora dedič v primeru spora o lastništvu nepremičnin v zapuščinskem postopku vložiti tožbo v roku, ki ga določi zapuščinsko sodišče, sicer sodišče o obsegu zapuščine odloči brez upoštevanja spornih zahtevkov.
VSL sklep II Cp 1068/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 212. člen -
Sodišče je bilo dolžno dediče napotiti na pravdo, ker je bila sporna razlaga oporoke glede vprašanja, ali je dedinja nujna dedinja ali oporočna dedinja, kar predstavlja predhodno dejansko vprašanje.
VSL sklep I Cp 1696/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napačna napotitev na pravdo (npr. napačna določitev pasivne strani) ne preprečuje pravilnega oblikovanja tožbe, če je stranka napotena na uveljavljanje sporne dedne pravice.
VSL sklep I Cp 2175/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitveni sklep dedičev ne omejuje pri oblikovanju tožbenega zahtevka v pravdnem postopku, tudi če ta presega obseg, določen v sklepu o napotitvi.
VSL sklep I Cp 2151/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica vdove do polovice nepremičnine manj verjetna, ker nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, čeprav je bila pogodba sklenjena v času trajanja zakonske zveze.
VSC sklep Cp 255/2013. — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno napotilo dediče na pravdo proti Republiki Sloveniji, saj država v konkretnem primeru ni imela statusa stranke v zapuščinskem postopku.
VSL sklep II Cp 1831/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo vse dediče, ker je bilo sporno dejstvo očetovstva, ki je bilo v nasprotju z vpisi v javni matični knjigi.
VSL sklep I Cp 1838/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da so trditve zunajzakonske partnerke o obsegu zapuščine in prejetih darilih verjetnejše od trditev zapustnikovih otrok, zato je slednje napotilo na pravdo.
VSL sklep II Cp 1856/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zakonito dedinjo napotilo na pravdo zoper oporočne dediče, ker je oporoka pred pričami formalno ustrezna in zato uživa domnevo veljavnosti do drugačne odločitve pravdnega sodišča.
VSL sklep II Cp 1468/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice upoštevalo obstoj pisne pogodbe kot listinski dokaz, ki ustvarja večjo stopnjo verjetnosti prejema darila v primerjavi zgolj z zanikanjem tega dejstva s strani dedičev.
VSL sklep II Cp 173/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica vdove, ki temelji na zakonski domnevi o skupnem premoženju, verjetnejša od pavšalnih trditev o posebnem premoženju zapustnika.
VSL sklep I Cp 1141/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ustavilo zapuščinski postopek, ker dediči, ki so trdili, da premoženje agrarne skupnosti spada v zapuščino, po napotitvi na pravdo niso vložili tožbe.
VSL sklep I Cp 3160/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju dodatne zapuščine, ker med dediči ni bilo soglasja, da nepremičnina sodi v zapuščino, saj sta jo dva dediča izpodbijala z navedbo o predhodni darilni pogodbi.
VSL sklep I Cp 4318/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo odločitev o tem, katera stranka mora vložiti tožbo, ker je presodilo, da je pravica dediča I. O. manj verjetna glede na vsebino oporoke in navedbe dedinje F. P.
VSL sklep I Cp 434/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spora o obstoju in vsebini oporoke, pri čemer je štelo, da je njegova dedna pravica manj verjetna.
VSC sklep Cp 80/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napotilo potencialnega dediča na pravdo zaradi spora o veljavnosti oporoke, pri čemer je bila ključna presoja, ali oseba sploh ohranja status dediča glede na obstoj kasnejših oporok.
VSL sklep I Cp 228/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o izločitvenem zahtevku na podlagi prispevka k povečanju vrednosti zapustničinega premoženja, saj dedinja zahtevku ni priznala utemeljenosti.
VSL sklep II Cp 3137/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vpis osebe v matični register vozil predstavlja zgolj indic o lastništvu, ki ga lahko izpodbijajo drugi dokazi, kot je npr. prodajna pogodba, sklenjena pred začetkom skupnega življenja.
VSL sklep I Cp 948/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za napotitev na pravdo glede vštevanja darila irelevantno, od koga je dedič premoženje prejel, če je med dediči sporno, ali se to premoženje sploh šteje kot darilo zapustnika.
VSL sklep II Cp 2295/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno napotilo dediče na pravdo, čeprav je bilo med njimi nesporno, da zapustnik ob smrti ni bil več lastnik nepremičnin, sporno pa je bilo le pravno vprašanje narave pogodbe (odplačna ali neodplačna).
VSL sklep I Cp 2872/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker ni podal specificiranih trditev in dokazov o obstoju zatrjevanega premoženja (denarnih sredstev, zlatnine in opreme), zaradi česar je bila njegova pravica do dediščine ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep II Cp 2750/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izjav dedičev na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot avtomatičnega priznanja dejstev glede obsega daril ali narave premoženja (skupno premoženje zakoncev), če so ta dejstva med dediči sporna.
VSL sklep I Cp 868/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dedič ni izpolnil pogoja iz sklepa o napotitvi, ker je tožbo vložil le zoper eno dedinjo namesto zoper vse preostale zakonite dediče, kot je bilo določeno v sklepu.
VSC sklep Cp 217/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je nepravilno napotilo na pravdo obe stranki hkrati glede vprašanja uničenja oporoke, čeprav bi moralo na pravdo napotiti le tisto stranko, katere pravica je manj verjetna.
VSL sklep I Cp 1334/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ugotavljanje prave pogodbene volje strank (npr. prekvalifikacija darilne pogodbe v odplačen posel) zahteva izvedbo dokaznega postopka, ki presega pooblastila zapuščinskega sodišča, zato je napotitev na pravdo nujna.
VSL sklep II Cp 1228/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo pravilnost napotitve na pravdo v zvezi z dediči, ki so si nasprotovali glede obsega zapuščine, vključno z vračunavanjem dolgov in daril ter razlago oporoke.
VSL sklep I Cp 2824/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dedna odpravljenost predstavlja pravno vprašanje, zato napotitev na pravdo ni dopustna, če med strankami ni podan spor o dejstvih, od katerih je odvisna dedna pravica.
VSL sklep II Cp 3028/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri napotitvi na pravdo celovito oceniti vsa predložena dokazna sredstva in izjave vseh dedičev, ne le enostranskih navedb.
VSL sklep II Cp 2956/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zakonito dediča napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti oporoke, saj je bila podana sporna dejanska podlaga glede obstoja izrednih razmer.
VSK sklep Cp 122/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pravico pritožnice štelo za manj verjetno, ker je nasprotna stranka za svoje trditve predložila listinsko dokumentacijo, ki je bila skladna z navedbami zapustnice v veljavni lastnoročni oporoki.
VSL sklep I Cp 2095/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti oporoke in pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ker so dediči zatrjevali nezmožnost razsojanja zapustnice v času sklenitve teh pravnih poslov.
VSL sklep I Cp 2132/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne more napotiti dediča na pravdo, če je status dediča sporen zaradi vprašanja veljavnosti podane dedne izjave, o kateri v zapuščinskem postopku še ni bilo odločeno.
VSC sklep Cp 610/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je treba dedinjo napotiti na pravdo za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti z zapustnikom, kljub nekaterim predloženim dokazom o njenem statusu.
VSL sklep II Cp 981/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za spor med dediči in tretjo osebo (pogodbenikom zapustnika) glede obsega zapuščine, pri čemer je sodišče napačno napotilo stranke na pravdo, namesto da bi o dedovanju odločilo v zapuščinskem postopku.
VSL sklep II Cp 4690/2010. — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je zatrjevala, da nepremičnina, pridobljena v času zunajzakonske skupnosti in vpisana v korist zapustnika, predstavlja skupno premoženje, kar nasprotuje predloženim listinam o lastništvu.
VSL sklep II Cp 4141/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri napotitvi na pravdo celovito oceniti verjetnost pravice posameznega dediča in ne sme sklepati zgolj na podlagi formalnega statusa poslovne sposobnosti zapustnika.
VSC sklep Cp 806/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Vdovčevo zanikanje, da je na njegovo ime vpisano premoženje del zapuščine, ustvarja sporno dejstvo, ki terja rešitev v pravdnem postopku, ne v zapuščinskem.
VSL sklep II Cp 3754/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče pravilno napotilo na pravdo dediče, ki niso bili zajeti v najnovejši predloženi oporoki, saj je ta po pravilu o preklicu prejšnjih oporok dajala večjo verjetnost pravici dedinje, imenovane v tej oporoki.
VSL sklep I Cp 3593/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila lastninska pravica na nepremičnini sporna zaradi domnevnega pridobivanja premoženja v času zunajzakonske skupnosti, kar izpodbija zemljiškoknjižno stanje.
VSL sklep I Cp 3866/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru, ko dediči ne izpodbijajo vsebine dedne izjave, temveč le njeno pravno interpretacijo, ni podlage za napotitev na pravdo.
VSL sklep II Cp 2262/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pritožnik se po neuspešni ali opuščeni napotitvi na pravdo ne more več sklicevati na spornost pravne narave izročilne pogodbe v okviru zapuščinskega postopka.
VSL sklep II Cp 1862/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila zapustnica v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, ki so bile predmet izločitvenega zahtevka, zaradi česar je bila pravica dediča ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep I Cp 2306/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vložitev izrednega pravnega sredstva (revizije) zoper pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku po napotitvi, ni razlog za nadaljnjo prekinitev zapuščinskega postopka.
VSL sklep I Cp 1208/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razlaga pojma 'delnice, ki so ostale od certifikatov' predstavlja pravno vprašanje razlage oporoke in ne dejansko vprašanje, zato napotitev na pravdo v tem delu ni bila utemeljena.
VSL sklep II Cp 889/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno samo razglasilo dedinjo, namesto da bi zaradi spornosti izpolnjevanja oporočnega pogoja stranke napotilo na pravdo.
VSL sklep I Cp 592/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno napotilo vdovo na pravdo za ugotovitev deleža na skupnem premoženju, saj je ona edina oseba s pravnim interesom za izpodbijanje obsega zapuščine na podlagi določb o skupnem premoženju zakoncev.
VSL sklep I Cp 587/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je ugotovilo, da predmet spora ni obseg zapuščine, temveč vprašanje prikrajšanja nujnega deleža, za kar veljajo druga pravila.
VSL sklep II Cp 772/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila dedinja napotena na pravdo, ker je zatrjevala, da nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo na ime zapustnika, predstavljajo skupno premoženje zakoncev, kar je v nasprotju z zemljiškoknjižnim stanjem.
VSL sklep I Cp 245/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ni upoštevalo izjave dediča, s katero je ta priznal izločitveni zahtevek vdove, s čimer je napačno ugotovilo obstoj spora o obsegu zapuščine.
VSL sklep I Cp 1067/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice upoštevalo, da je zapustnica v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica, zato je pravica tistega, ki trdi nasprotno, manj verjetna.
VSL sklep II Cp 275/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče napačno napotilo na pravdo dedinjo, čeprav bi moralo na pravdo napotiti dediča, ki je zatrjeval prejem darila in nosil dokazno breme o njegovi višini.
VSL sklep II Cp 4471/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bilo treba tožbo v delu, ki presega obseg varstva iz napotitvenega sklepa, zavreči.
Sodba in sklep II Ips 803/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za povračilo stroškov denacionalizacijskega postopka ne predstavlja spora o dejstvih, ki bi narekoval prekinitev zapuščinskega postopka.
VSL sklep II Cp 4477/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila napotitev na pravdo utemeljena zaradi nejasnosti v oporočnem zapisu o obsegu zapuščenih nepremičnin, kar je zahtevalo dokazovanje prave volje zapustnika.
VSL sklep I Cp 94/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno napotilo zakonite dediče na pravdo za ugotovitev neveljavnosti oporoke zaradi zatrjevane nesvobodne volje zapustnice, saj je dokazovanje vpliva oporočne dedinje na zapustnico stvar pravdnega postopka.
VSL sklep II Cp 4004/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica dedičev, ki zahtevajo vključitev denarnega zneska v zapuščino, manj verjetna, ker denarja ob zapustnikovi smrti ni bilo več v zapuščinski masi.
VSL sklep II Cp 144/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila napotitev na pravdo potrebna zaradi spora o tem, ali posamezna nepremičnina zaradi pomote v preteklih pravnih poslih in sklepih o dedovanju dejansko spada v zapuščino.
VSL sklep I Cp 4438/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zoper sodediča, ker so zatrjevali, da nepremičnine, vpisane kot izključna last zapustnika, predstavljajo skupno premoženje zapustnika in njegove žene.
VSL sklep I Cp 3848/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da dedič pri uveljavljanju zahtevkov v pravdi ni vezan na ožje opredelitve, ki jih v napotitvenem sklepu določi zapuščinsko sodišče.
VSL sklep II Cp 4113/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo napotilo na pravdo, ker je priglasila ugovor nepristnosti podpisa na oporoki, ki ga ni uspela izkazati z zadostno stopnjo verjetnosti v primerjavi s pravico oporočnega dediča.
VSL sklep I Cp 4290/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bilo sporno, ali predložena listina sploh predstavlja oporoko ali zgolj osebni dnevniški zapis zapustnice.
VSL sklep II Cp 4146/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti oporoke, pritožnice pa so poskušale neveljavnost oporoke dokazovati neposredno v pritožbi zoper sklep o napotitvi.
VSL sklep I Cp 4017/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno napotilo dediča na pravdo, ker je bilo sporno, ali določena nepremičnina spada v zapuščino, pri čemer je bila verjetnost pravice vezana na zemljiškoknjižno stanje.
VSL sklep I Cp 3864/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pravica zakonitih dedičev manj verjetna, ker je bila predložena oporoka formalno pravilna, zato so bili napoteni na pravdo zoper oporočno dedinjo.
VSL sklep II Cp 4082/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da napotitev na pravdo ni potrebna, ker med strankami ni bilo sporno dejstvo, da zapustnik oporoke ni napisal lastnoročno, temveč jo je le podpisal.
VSL sklep I Cp 3215/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je kršilo postopek, ker ni prekinilo zapuščinskega postopka in dedinje napotilo na pravdo, čeprav je bila veljavnost oporoke sporna.
VSL sklep II Cp 3718/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napotilo dedinjo na pravdo, ker je zatrjevala lastninsko pravico na nepremičnini, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana kot last zapustnice, pri čemer med dediči glede tega deleža ni bilo soglasja.
VSL sklep II Cp 3271/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo postopek, ker ni napotilo dedinje na pravdo za izpodbijanje veljavnosti oporoke in notarskega zapisa o odpovedi dediščini, čeprav je dedinja izrecno prerekala njuno veljavnost zaradi pomanjkanja razsodnosti zapustnice in prisile.
VSL sklep II Cp 3004/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je na pravdo napotilo obdarjenko, ki je zatrjevala odplačnost darilnih pogodb s prevzemom obveznosti oskrbe zapustnika, saj mora ona dokazati, da je te obveznosti dejansko izpolnjevala.
VSK sklep Cp 611/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
V primeru spora o obsegu zapuščine med dediči in zunajzakonskim partnerjem ima vknjižba v zemljiško knjigo prednost pred zakonsko domnevo o skupnem premoženju pri določanju verjetnejše pravice za namene napotitve na pravdo.
VSL sklep I Cp 2781/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da se tožba za ugotovitev neveljavnosti oporoke ne vlaga zoper tiste zakonite dediče, ki so se dediščini odpovedali.
VSL sklep II Cp 2431/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je pravica vdove do izločitve polovice premoženja kot skupnega premoženja manj verjetna od domneve lastništva, izhajajoče iz zemljiške knjige, zato jo je napotilo na pravdo.
VSL sklep II Cp 1045/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je postopek prekinilo, ker je med dediči obstajal spor o veljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in naravi daril, kar neposredno vpliva na obseg zapuščine.
VSL sklep II Cp 1294/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je pri sporu o obsegu zapuščine in vračunavanju daril treba napotiti na pravdo tisto stranko, katere trditve so v nasprotju z oporočnimi zapisi in dokazno manj podprte.
VSL sklep II Cp 1982/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti oporoke na podlagi trditev o pomanjkanju oporočne sposobnosti, prisile in neizpolnjevanja zakonskih pogojev za obličnost oporoke.
VSL sklep II Cp 604/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo pravico dedičev za manj verjetno, ker so bile sporne nepremičnine v zemljiški knjigi vpisane na enega od dedičev, pri čemer pravna podlaga pridobitve te lastninske pravice ni bila odločilna.
VSL sklep II Cp 945/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo na pravdo obe stranki z identičnim zahtevkom, namesto da bi na pravdo napotilo le stranko z manj verjetno pravico, prav tako pa ni jasno opredelilo spornih dejstev.
VSL sklep II Cp 260/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila dedinja, ki je uveljavljala izločitev premoženja na podlagi svojega prispevka k povečanju zapuščine (32. člen ZD), napotena na pravdo, ker je bila njena pravica v razmerju do ostalih dedičev ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep I Cp 896/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je zahtevana pravica vdove do denarnih sredstev na zapustnikovem depozitnem računu manj verjetna od domneve, da sredstva spadajo v zapuščino.
VSL sklep III Cp 990/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti napotitveni sklep vsebinsko usmerjen na ugotovitev statusa dediča in mora jasno določiti pasivno legitimacijo (zoper koga se vloži tožba).
VSL sklep III Cp 1161/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je vdovo napotilo na pravdo, ker je bila njena trditev o obstoju večjega deleža skupnega premoženja na nepremičninah, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot izključna last zapustnika, ocenjena kot manj verjetna od stanja v zemljiški knjigi.
VSL sklep III Cp 1132/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru spora o tem, ali določeno premoženje predstavlja darilo, ki vpliva na izračun nujnega deleža, je napotitev na pravdo nujna procesna predpostavka za nadaljevanje zapuščinskega postopka.
VSC sklep Cp 1119/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da mora na pravdo tisti dedič, ki zatrjuje, da premoženje, vpisano na ime druge osebe, sodi v zapuščino, saj je pravica osebe, vpisane v zemljiško knjigo, verjetnejša.
VSL sklep I Cp 651/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno ravnalo, ko je samo ugotavljalo dejstva o izrednih razmerah za ustno oporoko, namesto da bi dediče napotilo na pravdo.
VSK sklep Cp 1137/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo, ker je bil med strankami sporen obstoj izgubljene ali uničene oporoke, pri čemer dokazno breme za dokazovanje njene vsebine in veljavnosti nosi tisti, ki se nanjo sklicuje.
VSL sklep II Cp 1334/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je bilo dolžno nujnega dediča napotiti na pravdo, ker je ta prerekal razloge za razdedinjenje, sodišče pa ni preverilo pravilnosti vabljenja dediča na zapuščinsko obravnavo.
VSC sklep Cp 759/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretni zadevi odpravilo napotitev na pravdo zoper osebo (snaho), ki ni nujni dedič, s čimer je delno spremenilo sklep o napotitvi.
VSM sklep I Cp 1491/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je napačno napotilo vdovo na pravdo, čeprav so bili dediči tisti, ki so zatrjevali prenehanje življenjske skupnosti in s tem izgubo njene dedne pravice.
VSC sklep Cp 1247/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče mora pri napotitvi na pravdo jasno opredeliti predmet spora, ki je nujen za ugotovitev višine nujnega deleža in morebitnega prikrajšanja, sicer napotitev ne doseže svojega namena razčiščenja spornih dejstev.
VSK sklep Cp 71/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da stranka uveljavlja oporočno dedovanje nasproti zakonitemu dedovanju, ne pomeni avtomatične prednosti pri dokaznem bremenu, temveč mora sodišče presojati prepričljivost dokazov v vsakem primeru posebej.
VSC sklep Cp 521/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je stališče o preuranjeni tožbi po napotitvi na pravdo materialnopravno zmotno in krši pravico do sodnega varstva.
VSL sklep II Cp 6371/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila nepremičnina na podlagi preužitkarske pogodbe že vpisana v zemljiško knjigo na ime dedinje, zaradi česar je bila pravica ostalih dedičev do nepremičnine ocenjena kot manj verjetna.
VSK sklep I Cp 513/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je preživelega zunajzakonskega partnerja napotilo na pravdo, ker je ocenilo, da so trditve dedičev, ki obstoju zunajzakonske skupnosti oporekata, v konkretnih okoliščinah bolj verjetne oziroma da je pravica partnerja manj verjetna v primerjavi z nasprotnimi dediči.
VSK sklep I Cp 1676/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno napotilo dediče na pravdo, ne da bi predhodno samo poskušalo razjasniti sporna dejstva glede daril, ki so bila celo omenjena v zapustnikovi oporoki.
VSK sklep I Cp 1235/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je vdovo napotilo na pravdo, ker je bila njena trditev, da je dedinja, v primerjavi s trditvijo hčera, da gre zgolj za volilo dosmrtnega uživanja, ocenjena kot manj verjetna.
VSK sklep I Cp 339/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo pravico dedičev za manj verjetno, ker je bila zapustnica v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnin, dediča pa sta zatrjevala, da te nepremičnine ne spadajo v zapuščino.
VSK sklep I Cp 213/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je ugotovilo, da je vprašanje veljavnosti oporoke glede na njeno obličnost pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče samo.
VSK sklep I Cp 239/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo napotitev na pravdo, ker pritožnica v pravdi ne bi mogla izpodbiti očetovstva, saj ji zakon za takšno tožbo ne daje aktivne legitimacije.
VSK sklep I Cp 1231/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretni zadevi je bila dedinja napotena na pravdo, ker je bilo sporno, ali stanovanje, pridobljeno z izročilno pogodbo, predstavlja darilo, ki se vračuna v nujni delež, ali pa gre za odplačen posel.
VSK sklep I Cp 953/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila njegova pravica do stanovanja ocenjena kot manj verjetna zaradi vpisa zapustnice kot lastnice v zemljiški knjigi.
VSK sklep I Cp 976/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji verjetnosti pravice dalo večjo dokazno težo listinam, ki sta jih podpisali neposredno vpleteni osebi, v primerjavi z izjavo tretje osebe, ki je bila podana šele po začetku zapuščinskega postopka.
VSC sklep Cp 875/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da ugotovitev vrednosti daril ni vprašanje, zaradi katerega bi bila potrebna napotitev na pravdo, saj se to vprašanje rešuje znotraj zapuščinskega postopka.
VSL sklep I Cp 2206/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker obligacijski zahtevki med dediči glede plačila oskrbnine niso dednopravne narave in zato ne morejo biti predmet zapuščinskega postopka.
VSC sklep Cp 767/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitev na pravdo ni utemeljena, če spor o obsegu zapuščine ne poteka med sodediči, temveč med dedičem in tretjo osebo, ki ni dedič.
VSL sklep II Cp 1620/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru pravilno napotilo osebo, ki ni dedinja, na pravdo za uveljavljanje izločitvenega zahtevka iz zapuščine, ker dedič tega zahtevka ni priznal.
VSL sklep II Cp 596/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZD · 212. člen -
V konkretnem primeru je šlo za ugotavljanje obsega zapuščine zaradi spora o skupnem premoženju zakoncev, pri čemer je bila tožba vložena po napotitvi zapuščinskega sodišča.
VSK sodba I Cp 965/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je presodilo, da je vprašanje veljavnosti dogovora o odstopu dednega deleža pravno vprašanje, ki ga mora rešiti zapuščinsko sodišče samo.
VSK sklep I Cp 439/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je predlagatelja napotilo na pravdo, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uveljavljal pravice do vrnjenega premoženja, ki ni bilo zajeto v prvotnem zapuščinskem postopku.
VSL sklep I Cp 1523/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da je pravica do nujnega deleža verjetneje izkazana kot ugovor dedne odpravljenosti, če so sporna dejstva o obsegu prejetih daril oziroma sredstev od zapustnika.
VSC sklep Cp 1322/2002 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je na pravdo napotilo prevzemnika po izročilni pogodbi, ker je bila pravica nujnega dediča, ki se z izročitvijo ni strinjal, bolj verjetna od trditve prevzemnika o neodplačnosti oziroma celovitosti izročilne pogodbe.
VSL sklep I Cp 484/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo dedinjo na pravdo za ugotovitev veljavnosti oporoke, saj je vprašanje veljavnosti zapisa kot oporoke v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
VSL sklep I Cp 949/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediče napotilo na pravdo zaradi spora o tem, ali je nujni delež nujnega dediča že izpolnjen z darili, prejetimi v času življenja zapustnice.
VSL sklep I Cp 1808/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da spor o tem, ali je odplačen pravni posel med dedičem in zapustnico šteti za darilo, predstavlja spor o obsegu zapuščine, kar utemeljuje napotitev na pravdo.
VSL sklep II Cp 1389/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker upnica, ki ni dedinja, nima pravnega interesa za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi uveljavljanja terjatve do zapuščine.
VSL sklep I Cp 1502/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da napotitveni sklep ne razbremeni tožeče stranke odgovornosti za pravilno označbo tožencev in opredelitev zahtevka, tudi če je bil napotitveni sklep pomanjkljiv.
VSL sklep I Cp 1500/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je na pravdo napotilo točno določeno stranko, niti ni pojasnilo narave denarnih zneskov, ki so bili predmet spora o zapuščini.
VSL sklep I Cp 1207/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinjo neupravičeno napotilo na pravdo zaradi izpodbijanja dednih izjav, ki jih dedinja sploh ni podala.
VSL sklep II Cp 1154/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je napačno napotilo dediča na pravdo z zahtevkom za ugotovitev veljavnosti ustne oporoke, ne da bi obrazložilo svojo oceno o manjši verjetnosti njegove pravice v primerjavi z dediči, ki so oporoko izpodbijali.
VSL sklep I Cp 585/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zamuda roka za sprožitev pravde v zapuščinskem postopku ne pomeni dokončne izgube pravice, temveč le prehod na uveljavljanje zahtevka v pravdnem postopku.
VSL sklep I Cp 624/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je vdovo napotilo na pravdo, ker je bilo sporno premoženje v zemljiški knjigi in na bančnih računih vpisano izključno na ime zapustnika, zaradi česar je bila njena izločitvena pravica ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep I Cp 871/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno odločilo o obsegu nujnega deleža v zapuščinskem postopku, čeprav je bila med dediči sporna vrednost nujnega deleža in ustreznost oporočnega razpolaganja.
VSL sklep II Cp 2146/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo dediče na pravdo, ne da bi predhodno ugotovilo, ali med njimi obstajajo sporna dejanska vprašanja glede veljavnosti oporoke.
VSL sklep I Cp 1555/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker je zapuščinsko sodišče napačno presodilo, da so vlaganja dedičev v nepremičnino in vprašanje pridobitve premoženja v času zakonske zveze dejstva, ki zahtevajo napotitev na pravdo.
VSL sklep I Cp 2008/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razjasnilo, da trditev o neveljavnosti oporoke zaradi pomanjkanja lastninske pravice zapustnika na zapuščenih stvareh ne predstavlja dejanskega spora, ki bi zahteval napotitev na pravdo.
VSK sklep Cp 966/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno napotilo stranko na pravdo, saj so ostali dediči v zapuščinskem postopku izrecno priznali obstoj zunajzakonske skupnosti kot podlage za dedno pravico.
VSL sklep II Cp 1696/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi ugotovitve, ali del zapuščinskega premoženja predstavlja skupno premoženje zakoncev in zato ne spada v zapuščino.
VSL sklep I Cp 1950/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno napotilo na pravdo upnika, ki je uveljavljal terjatev do zapuščine, namesto da bi na pravdo napotilo le dediče glede spornih dejstev o obsegu zapuščine.
VSL sklep II Cp 1753/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče napačno samo razlagalo vsebino oporoke glede razdelitve nepremičnine, namesto da bi ob sporu dedičev glede razlage oporočne volje postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo.
VSL sklep I Cp 266/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi izpodbijanja veljavnosti dveh zaporednih oporok, pri čemer je poudarilo, da je treba v primeru formalne veljavnosti več oporok te obravnavati enotno kot celoto poslednje volje zapustnika.
VSL sklep I Cp 1516/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi spora o veljavnosti oporoke, pri čemer je poudarilo, da vprašanje razdedinjenja ni predmet te faze postopka.
VSL sklep I Cp 2018/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo na pravdo osebe, ki niso imele statusa dedičev, saj institut napotitve na pravdo po 212. členu ZD velja izključno za spore med dediči.
VSL sklep I Cp 1808/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je postopek prekinilo, ker je bilo med dediči sporno, ali kupnina za nepremičnino, prodano pred smrtjo zapustnice, še predstavlja del zapuščine.
VSL sklep I Cp 1484/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo zaradi vprašanja dedne nevrednosti drugih dedičev, ki je bilo ocenjeno kot manj verjetno v primerjavi z ostalimi dokazi v spisu.
VSL sklep I Cp 975/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Zahteva dedičev za povračilo vrednosti pomoči, nudene pokojniku, ne predstavlja dednopravnega zahtevka, zato se o njej ne odloča v okviru zapuščinskega postopka.
VSL sklep I Cp 1461/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dedinji napotilo na pravdo, da v kontradiktornem postopku dokažeta naravo prejetih denarnih zneskov (darilo ali odplačen posel), potem ko je druga stranka zatrjevala prikrajšanje nujnega deleža.
VSK sklep Cp 260/99 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZD · 213. člen -
Sodišče je razveljavilo sklep o napotitvi na pravdo, ker je bila neveljavnost oporoke zaradi pomanjkljive oblike očitna in ni predstavljala spornega dejstva, ki bi zahtevalo pravdo.
VSM sklep Cp 1903/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je pravica, ki temelji na zatrjevani zmoti pogodbenih strank ob zapisu pogodbe, manj verjetna od pravice, ki izhaja iz nespornega zemljiškoknjižnega stanja.
VSC sklep Cp 569/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da se dediča napoti na pravdo zaradi ugotovitve, ali določeni poslovni prostori spadajo v zapuščino, pri čemer je upoštevalo razmerje med zemljiškoknjižnim stanjem in pravnomočno denacionalizacijsko odločbo.
VSL sklep II Cp 690/97 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da uveljavljanje nujnega deleža na premoženju iz izročilne pogodbe ne predstavlja spora o sestavi zapuščine, ki bi zahteval prekinitev postopka, temveč zgolj napotitev na pravdo.
VSL sklep II Cp 10/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se zapuščinski postopek ne prekine, če tretja oseba uveljavlja izločitveni zahtevek glede nepremičnine, ki naj bi bila po njenih trditvah pridobljena z gradnjo ali dedovanjem po drugi osebi.
VSL sklep I Cp 743/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pravilno prekinilo postopek, ker je med dediči obstajal spor o dejstvih glede vsebine in prave volje, izražene v lastnoročni oporoki.
Sodba II Ips 305/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dediča napotilo na pravdo, ker je bila zapustnica v zemljiški knjigi še vedno vknjižena kot solastnica nepremičnine, zaradi česar je bila trditev dediča, da nepremičnina ne sodi v zapuščino, ocenjena kot manj verjetna.
VSL sklep II Cp 326/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno napotilo stranko na pravdo, ne da bi predhodno razjasnilo sporna dejstva o veljavnosti ustne oporoke in izvedlo dokazni postopek o okoliščinah njenega nastanka.
VSL sklep II Cp 1796/93 — Višje sodišče v Ljubljani