napotitev na pravdo zaradi prerekane terjatve

Sentenca

Če stečajni upravitelj ali drug upnik prereka terjatev, je stečajni senat dolžan upnika s sklepom napotiti na začetek ustreznega postopka pred sodiščem ali drugim pristojnim organom za ugotovitev utemeljenosti prerekane terjatve. Upnik mora postopek začeti v zakonsko določenem 15-dnevnem roku, v nasprotnem primeru se njegova terjatev pri razdelitvi stečajne mase ne upošteva (144. člen ZPPSL). Pravnomočna sodna odločitev o obstoju terjatve v takšnem postopku zavezuje stečajnega upravitelja.

Iz posameznih sodb

  • Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj je upnika napotilo na pravdo, čeprav je ta predložil sodne sklepe s klavzulo pravnomočnosti, ki bi lahko predstavljali izvršilni naslov.

    VSL sklep III Cpg 94/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da je ob že obstoječem sporu, ki je bil prekinjen zaradi stečaja, za izpolnitev obveznosti po 144. členu ZPPSL zadosten predlog za nadaljevanje postopka in ni potrebna vložitev nove tožbe.

    VSL sklep I Cpg 152/2001 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Stečajni upnik se v prijavi terjatve ali na naroku ni skliceval na izvršilni naslov, zato ga je sodišče pravilno napotilo na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve.

    VSL sklep III Cpg 92/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je pojasnilo, da obstoj izvršilnega naslova ne pomeni procesne ovire za postopek ugotavljanja prerekane terjatve, temveč le zoži predmet dokazovanja v pravdi.

    VSL sklep III Cpg 41/2000 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da stečajni senat pri napotitvi na pravdo ne preverja pravilnosti ravnanja stečajnega upravitelja, ki je terjatev prerekal.

    VSL sklep III Cpg 84/99 — Višje sodišče v Ljubljani

  • Sodišče je potrdilo, da stečajni senat nima druge izbire, kot da upnika napoti na pravdo, če je bila terjatev prerekana in ni bila priznana.

    VSM sklep Cpg 351/98 — Višje sodišče v Mariboru

  • Sodišče je pojasnilo, da je napotitev na pravdo nujna, kadar je terjatev prerekana zaradi ugovora pobota, saj se v pravdnem postopku šele ugotavlja utemeljenost terjatve in nasprotnega pobotnega ugovora.

    VSM sklep Cpg 463/94 — Višje sodišče v Mariboru

Viri