napotitev na pravdo zaradi prerekanja ločitvene pravice
Sentenca
Če je v stečajnem postopku prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, mora tožbo za ugotovitev neobstoja ali prenehanja te pravice vložiti tisti, ki je ločitveno pravico prerekal (308. člen ZFPPIPP). V tem primeru ni odločilno, ali je prerekana tudi sama zavarovana terjatev, saj pravila o izpodbijanju ločitvene pravice z vpisom v zemljiško knjigo prevladajo nad splošnimi pravili o napotitvi na pravdo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da pri prerekanju ločitvene pravice, vpisane v zemljiško knjigo, breme vložitve tožbe nosi tisti, ki je pravico prerekal, ne glede na status zavarovane terjatve.
VSL Sklep Cst 588/2020 — Višje sodišče v Ljubljani