napredovanje javnega uslužbenca
Sentenca
Napredovanje javnega uslužbenca v višji plačni razred je pravica, ki jo javni uslužbenec pridobi na podlagi izpolnjevanja zakonsko določenih pogojev, povezanih z delovno uspešnostjo in obdobjem ocenjevanja. Pristojni organ je dolžan ob preverjanju pogojev upoštevati vse dosežene ocene v relevantnem ocenjevalnem obdobju. Če so izpolnjeni zakonski pogoji za napredovanje, ima javni uslužbenec pravico do ustreznega povišanja plače, delodajalec pa je dolžan to pravico priznati in obračunati razliko v plači od trenutka, ko bi do napredovanja dejansko moralo priti (16. člen ZSPJS).
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uredba o napredovanju javnih usl…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o javnih uslužbencih (ZJU)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o visokem šolstvu (ZVis)
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314)
- Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015 (ZUPPJS15)
- Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Pravilnik o napredovanju zaposle…)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o interventnih ukrepih (ZIU)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo upravičenost do razlike v plači za obdobje dejanskega opravljanja nalog na višje vrednotenih delovnih mestih v deležu delovnega časa, pri čemer dokazno breme glede specifikacije nalog ni prekomerno.
VDSS Sodba in sklep Pdp 14/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da dejansko opravljanje dela na drugem, zahtevnejšem delovnem mestu, ne pomeni avtomatičnega napredovanja v višji plačni razred po institutu napredovanja v javnem sektorju.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 10/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejansko opravljanje nalog na višje vrednotenem delovnem mestu brez ustreznega formalnega ocenjevanja delovne uspešnosti ne zadostuje za avtomatično napredovanje v plačnem razredu.
VDSS Sodba in sklep Pdp 199/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pridobitev zadostnega števila ocen dela ne zadostuje za napredovanje, če še ni izteklo zahtevano triletno napredovalno obdobje.
VDSS Sodba Pdp 35/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Uredba o napredovanju javnih usl… · 1. člen Uredba o napredovanju javnih usl… · 1. člen, odstavek 3 Uredba o napredovanju javnih usl… · 2. člen Uredba o napredovanju javnih usl… · 2. člen, odstavek 2 Uredba o napredovanju javnih usl… · 5. člen Uredba o napredovanju javnih usl… · 5. člen, odstavek 1 Uredba o napredovanju javnih usl… · 5. člen, odstavek 3 Uredba o napredovanju javnih usl… · 8. člen Uredba o napredovanju javnih usl… · 8. člen, odstavek 1 ZSPJS · 16. člen ZSPJS · 16. člen, odstavek 3 -
Sodišče je potrdilo, da se triletno obdobje za napredovanje šteje od zadnjega napredovanja, prve zaposlitve ali premestitve, in zavrnilo tožničino stališče o drugačnem načinu štetja napredovalnega obdobja.
VDSS Sodba Pdp 598/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da javni uslužbenec ne more napredovati pred iztekom polnega triletnega obdobja od premestitve, četudi je v vmesnem času že pridobil zahtevano število ocen odlično.
VDSS Sodba Pdp 565/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za uvrstitev v višji plačni razred, ker tožnica ni izkazala zakonske podlage za uveljavljanje pravice, ki bi presegala določila o uvrstitvi delovnih mest direktorjev v plačne razrede.
VDSS Sodba in sklep Pdp 269/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZJU · 16. člen -
Tožbeni zahtevek za ugotovitev pravice do napredovanja in izplačilo razlik v plači ni čista denarna terjatev, zato zanjo ne velja izjema iz četrtega odstavka 204. člena ZDR-1 glede neposrednega sodnega uveljavljanja.
VDSS Sklep Pdp 916/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se napredovanja, dosežena pred uveljavitvijo ZSPJS, upoštevajo tudi po prevedbi v plačne razrede, pri čemer je tožena stranka dolžna pravilno ovrednotiti že pridobljene napredovalne korake.
VDSS Sodba Pdp 937/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila sistemizacija tožene stranke v neskladju s KPDU, saj je tožniku omogočala uvrstitev v plačni razred, ki presega omejitev napredovanja za njegov naziv.
VDSS Sodba in sklep Pdp 80/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo pravilnost uvrstitve javnega uslužbenca v 46. plačni razred, ki je bil izračunan kot izhodiščni plačni razred novega naziva (41. PR), povečan za pet napredovalnih razredov, doseženih na prejšnjem delovnem mestu.
VDSS Sodba Pdp 978/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bi delodajalec moral upoštevati tožničine ocene za leta 2008, 2009 in 2010 ter ji na podlagi doseženih točk priznati napredovanje za en plačni razred v marcu 2011.
VDSS Sodba in sklep Pdp 257/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vojak upravičen do ohranitve napredovanj, ker je tudi pred formalno premestitvijo dejansko opravljal enako delo, kot ga je opravljal po njej.
VSRS Sodba VIII Ips 291/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da interni pravilniki univerze ne morejo določati dodatnih pogojev za višjo plačo po pridobitvi habilitacijskega naziva, saj ZSPJS in KPDVI takšnega urejanja ne predvidevata.
VSRS sodba VIII Ips 301/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da določba pravilnika, ki za napredovanje na delovno mesto višje tarifne skupine zahteva predlog odgovorne osebe in soglasje rektorja, ni v neskladju z ZSPJS.
VDSS sodba Pdp 444/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku, ki ni izpolnjeval pogojev glede izobrazbe za zasedbo delovnega mesta vzdrževalec-tehnik V, sodišče ni priznalo napredovanj, saj je izpolnjevanje pogojev za delovno mesto nujen predpogoj za napredovanje.
VDSS sodba Pdp 1028/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo prikrajšanja pri plači, ker ni pravne podlage za priznanje napredovanj, pridobljenih na nižjem delovnem mestu, ob prevedbi v višji naziv.
VDSS sodba in sklep Pdp 501/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je napačno presojalo pogoje za napredovanje, ker ni uporabilo pravilnika, ki je veljal v času, ko naj bi tožnica izpolnila pogoje za napredovanje v višji plačni razred.
VDSS sklep Pdp 37/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delodajalec ravnal zakonito, ko je pri napredovanju vojaka upošteval pravnomočno oceno delovne uspešnosti, čeprav je bila službena ocena delavca višja.
VDSS sodba Pdp 1160/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prevrednotenje vojaške formacijske dolžnosti ne pomeni nove razporeditve, zato tožnik ohrani pravice iz naslova že doseženih napredovanj.
VDSS sodba Pdp 1431/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo razmejitev med pravili o napredovanju v višji plačni razred in napredovanjem v višji naziv v prehodnem obdobju pred uveljavitvijo celovite uredbe o napredovanju javnih uslužbencev.
VDSS sodba Pdp 445/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do točk za mentorstvo, ker je mentorstvo dejansko opravljal šele po izteku napredovalnega obdobja, čeprav je bil za mentorja imenovan in je načrt pripravil še pred iztekom obdobja.
VDSS sodba Pdp 377/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da poklicni pripadnik Slovenske vojske, razporejen v nazivu tretje stopnje, ob premestitvi na drugo formacijsko dolžnost ne ohrani predhodno doseženih napredovanj.
VDSS sodba in sklep Pdp 656/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ob imenovanju v naziv 5. stopnje, ki ga uvršča med višje upravne delavce, ne obdrži števila plačnih razredov, ki jih je dosegel v prejšnjem nazivu.
VDSS sodba in sklep Pdp 1349/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razmejitev med pravili za javne uslužbence v državnih organih in tistimi v javnih zavodih, pri čemer je izpostavilo napačno uporabo določb ZJU za uslužbence v javnih zavodih.
VDSS sodba Pdp 1307/2006 — Višje delovno in socialno sodišče