napredovanje v plačilni razred
Sentenca
Napredovanje v višji plačilni razred v državni upravi je pogojeno z izpolnjevanjem kumulativnih pogojev, med katerimi je ključna dejanska delovna doba. Določbe pravilnika, ki urejajo napredovanje (37., 40. člen Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi), je treba razlagati sistemsko v povezavi z določbami o prvi razporeditvi; pravica do napredovanja za določeno število razredov ne more biti priznana zaposlenemu, ki ob nastopu dela ne izpolnjuje minimalnih zahtev glede trajanja delovne dobe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici neutemeljeno odvzeta ocena za interdisciplinarno usposobljenost, čeprav je predložila dokazila, ki so bila pri drugih delavcih zadoščala za izredno napredovanje.
Sodba VIII Ips 28/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da 109. člen ZObr zgolj varuje obstoječi delovnopravni status pripadnikov Slovenske vojske, ne pa tudi njihove pravice do napredovanja, če ne izpolnjujejo pogojev iz splošnih predpisov o napredovanju.
VDS sodba Pdp 1702/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki ob razporeditvi ni imel niti enega leta dejanske delovne dobe, ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji plačilni razred po 2. odstavku 37. člena in 40. členu pravilnika.
VDS sodba Pdp 1257/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razložilo, da je treba določbo o ohranitvi plačilnih razredov pri prerazporeditvi na nižje delovno mesto tolmačiti tako, da delavec ohrani količnik, dosežen na prejšnjem delovnem mestu.
VDS Sodba Pdp 488/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odločitev o neizpolnjevanju pogojev za napredovanje pri prvi razporeditvi v plačilni razred ustrezno obrazložena z dokazi, tudi če pravilnik za določene primere izključuje obveznost predložitve pisnih dokazil.
sklep VIII Ips 281/98 — Vrhovno sodišče