nasilje v družini
Sentenca
Nasilje v družini je protipravno ravnanje, ki vključuje telesno poškodovanje, povzročitev škode na zdravju ali poseg v dostojanstvo in druge osebnostne pravice žrtve (19. člen ZPND). Za utemeljitev sodnih ukrepov prepovedi nasilnih dejanj zgolj konfliktni odnosi, čustveno doživljanje stresa ali medsebojna nestrpnost v komunikaciji ne zadoščajo. Ravnanje mora objektivno dosegati takšno stopnjo ogroženosti, da posega v osebnostne pravice žrtve ali jo postavlja v podrejen položaj.
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Pravilnik o dodeljevanju neprofi…)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo navedbe, da gre zgolj za konfliktno situacijo bivših partnerjev, in potrdilo, da so bila ravnanja nasprotnega udeleženca prekoračila mejo dopustnega ter utemeljujejo ukrepe prepovedi približevanja.
VSM Sklep III Cp 920/2025 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPND · 19. člen -
Sodišče je zavrnilo predloge za izrek ukrepov, ker je ugotovilo, da se udeleženca kljub medsebojnim konfliktom drug drugega ne bojita in se ne čutita ogrožena.
VSL Sklep IV Cp 1979/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 19. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji ukrepa prepovedi približevanja treba upoštevati načelo sorazmernosti in objektivno stopnjo ogroženosti, tudi če se je skupnost med udeleženci že razpadla.
VSM Sklep III Cp 727/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zadošča, da je iz opisa dejanja mogoče prepoznati obstoj družinske skupnosti, pri čemer status družinskih članov (npr. zunajzakonski partner, pastorek) izhaja iz opredelitve po ZPND.
VSRS Sodba I Ips 42797/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj partnerska nesoglasja in spori glede uporabe skupnega stanovanja ne predstavljajo nasilja, ki bi upravičevalo izrek ukrepov po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 495/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri kvalifikaciji kaznivega dejanja nasilja v družini treba upoštevati celotno trajanje podrejenega položaja oškodovanke, ne le posameznih dejanj, kar vpliva na pravilno ugotovitev časa storitve in s tem zastaralnih rokov.
VSRS Sodba I Ips 35844/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da skupnost obdolženca z zunajzakonsko partnerko in njenim otrokom (pastorkom) predstavlja družinsko skupnost v smislu kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSM Sodba in sklep II Kp 42797/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da kljub ugotovljenemu telesnemu kaznovanju otroka predlagani ukrep popolne ločitve otroka od matere ni sorazmeren, saj ni bilo izkazano, da bi bil tako drastičen ukrep nujen za zaščito otroka.
VSL Sklep IV Cp 565/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 153. člen DZ · 174. člen EKČP · 8. člen URS · 54. člen ZPND · 1. člen ZPND · 1. člen, odstavek 1 ZPND · 14. člen ZPND · 14. člen, odstavek 1 ZPND · 14. člen, odstavek 5 ZPND · 15. člen ZPND · 15. člen, odstavek 3 ZPND · 19. člen ZPND · 22.a člen ZPND · 22.a člen, odstavek 1 ZPND · 22.a člen, odstavek 8 ZPND · 3.a člen ZPND · 5. člen -
Sodišče je pojasnilo, da je prestrašenost in ogroženost oškodovanke pojmovno zajeta v pravni standard podrejenega položaja, zato ne gre za nedovoljeno mešanje zakonskih znakov.
VSL Sodba VII Kp 52074/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se posamezna dejanja grožnje ali razžalitve, storjena znotraj družinske skupnosti, v okviru dokazne ocene absorbirajo v kaznivo dejanje nasilja v družini, saj izgubijo svojo samostojnost.
VSM Sodba II Kp 55866/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da izjave, ki so usmerjene v urejanje civilnopravnih razmerij med družinskimi člani, same po sebi ne predstavljajo psihičnega nasilja.
VSL Sklep IV Cp 363/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj nasilja v luči navedb o prekomernem uživanju alkohola in preteklih konfliktov med udeležencema.
VSM Sklep III Cp 184/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da se nasilje v zunajzakonski skupnosti subsumira pod kaznivo dejanje nasilja v družini, tudi če je povezano z razpadlo skupnostjo.
VSC Sodba II Kp 25307/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da samovoljno podaljševanje stikov z otrokom v konkretnem primeru predstavlja del vzorca psihičnega nasilja, čeprav bi bilo sicer predmet izvršilnega postopka.
VSL Sklep IV Cp 1937/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da se je žrtev umaknila v varno hišo, ne izključuje nevarnosti, če povzročitelji nasilja do svojih ravnanj niso kritični in odgovornost zanje neupravičeno pripisujejo žrtvi.
VSL Sklep IV Cp 1846/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da se je žrtev nasilju enakopravno zoperstavljala, ne izključuje možnosti izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini.
VSL Sklep IV Cp 1781/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da družinska dinamika po razpadu skupnosti ne izkazuje več takšne stopnje ogroženosti, ki bi utemeljevala izrek ukrepov za zaščito žrtve.
VSL Sklep IV Cp 1595/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ukrepe izreklo na podlagi ugotovitev o fizičnem in psihičnem nasilju ter posledičnem strahu pri žrtvi, kljub navedbam o obojestranski konfliktnosti v družini.
VSL Sklep IV Cp 1068/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je element podrejenega položaja ustrezno obrazložen, če sodba kot celota izkazuje ravnanja, ki pri oškodovancih povzročajo občutek nemoči in vznemirjenosti.
VSM Sodba II Kp 51748/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je sodišče za nasilje štelo pošiljanje kompromitirajočih fotografij otroku (psihično nasilje) ter ponavljajoče sledenje in opazovanje bivališča žrtve (zalezovanje).
VSL Sklep IV Cp 842/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da konflikti med sorodniki glede dedovanja in uporabe nepremičnin v skupni lastnini ne predstavljajo nasilja v družini v smislu ZPND.
VSL Sklep IV Cp 823/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri oceni nevarnosti celostno presojati tako aktualne dogodke kot pretekle incidente, pri čemer mora izvajati materialno procesno vodstvo za dopolnitev pomanjkljivih trditev žrtve.
VSL Sklep IV Cp 680/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obtožnem aktu je manjkal očitek o obstoju družinske skupnosti, kar je onemogočilo opredelitev dejanja kot nasilja v družini.
VSL Sklep VII Kp 41435/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 191. člen KZ-1 · 191. člen, odstavek 1 KZ-1 · 296. člen KZ-1 · 296. člen, odstavek 1 ZKP · 25. člen ZKP · 354. člen ZKP · 354. člen, odstavek 2 ZKP · 36. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 443. člen ZKP · 443. člen, odstavek 5 -
Sodišče je poudarilo, da mora biti zaščitniška intervencija skrbno omejena in sorazmerna, saj prevelika zaščita lahko neupravičeno omejuje zasebnost in svobodo gibanja posameznika.
VSL Sklep IV Cp 311/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da lahko tudi ponavljajoče se nezaželeno pošiljanje pisem in vsiljiv stik predstavljata obliko zalezovanja kot elementa nasilja v družini.
VSL Sklep IV Cp 2126/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti psihično nasilje za potrebe izreka ukrepov po ZPND izkazano z zadostno intenzivnostjo, ki objektivno ogroža žrtev.
VSL Sklep IV Cp 1751/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da obtoženec ni imel namena poniževati hčerke, temveč je hčerki podajal negativne ocene o njeni materi z namenom, da prizadene mater, zato dejanje nima vseh zakonskih znakov nasilja v družini nad hčerko.
VSL Sodba II Kp 21465/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru izreklo prepoved približevanja in stikov za obdobje 12 mesecev zaradi nasilnega ravnanja, pri čemer je kot relevantno okoliščino upoštevalo tudi predhodno pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje nasilja v družini.
VSL Sklep IV Cp 1294/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji nasilja upoštevalo, da ne gre za enkraten dogodek, temveč za dalj časa trajajoče in stopnjujoče se nasilje, ki zahteva zaščitne ukrepe v obliki prepustitve stanovanja in prepovedi približevanja.
VSL Sklep IV Cp 1274/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da podaljšanje stika ali kršitev odločbe o stikih ne more biti samostojna podlaga za izrek ukrepa prepovedi približevanja po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 1257/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da spor med udeležencema glede delitve skupnega premoženja (hiša in avtomobil) ne predstavlja nasilja v družini, temveč gre za konfliktno razmerje, ki ga je treba reševati v okviru nepravdnega postopka delitve premoženja.
VSL Sklep IV Cp 1115/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da ocena centra za socialno delo, ki temelji pretežno na subjektivnem doživljanju žrtve, sama po sebi ne predstavlja zadostne podlage za izrek varstvenih ukrepov po ZPND, če ni podprta z drugimi objektivnimi dokazi.
VSM Sklep III Cp 511/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZPND · 3. člen -
Sodišče je potrdilo, da so tudi mladoletni otroci, ki so prisotni pri fizičnem in psihičnem nasilju med starši, žrtve nasilja v družini.
VSM Sklep III Cp 346/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da se je oškodovanka v podrejenem položaju znašla zaradi strahu za življenje ob obsojenčevem posedovanju orožja, kar je utemeljevalo obstoj družinske skupnosti kljub njeni dejanski izselitvi.
VSRS Sodba I Ips 6998/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali izklop elektrike in onemogočanje popravila toplotne črpalke po razpadu partnerske zveze predstavljata ekonomsko nasilje v smislu ZPND.
VSM Sklep III Cp 216/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za prepoved stikov, ker očitano nasilje babice in tete nad otrokom ni bilo verjetno izkazano, hkrati pa otrok z njima sploh ni prihajal v neposreden stik.
VSL Sklep IV Cp 443/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Otroci so žrtve nasilja, četudi niso bili neposredno udeleženi v konkretnih nasilnih dejanjih, temveč so jim bili priča ali so bili izpostavljeni ponižujočemu ravnanju.
VSL Sklep IV Cp 327/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: DZ · 161. člen -
Sodišče je poudarilo, da se zaščita po ZPND lahko izvaja tudi med razvezanima zakoncema, če še vedno obstaja nevarnost nasilja.
VSM Sklep III Cp 72/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo utemeljenost ukrepa prepovedi približevanja, saj pritožbene navedbe o iskanju stikov niso izpodbile ugotovitev o nasilnem ravnanju.
VSM Sklep III Cp 62/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da osemmesečno bivanje, ki je bilo fizično in vsebinsko izolirano ter nepovezano, ne zadostuje za obstoj trajnejše življenjske skupnosti v smislu kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSL Sodba II Kp 42781/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj konfliktni odnosi, ki so pogosti ob razpadu življenjske skupnosti, ne utemeljujejo izreka ukrepov po ZPND, če ne dosežejo praga nasilja, ki zahteva pravni poseg.
VSL Sklep IV Cp 2146/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru sodišče ni izreklo ukrepov prepovedi približevanja, ker ugotovljena ravnanja po svoji vsebini in intenzivnosti niso dosegla praga, ki bi upravičeval poseg v svobodo ravnanja nasprotnega udeleženca.
VSL Sklep IV Cp 1901/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot dokaz o utemeljenem strahu žrtve štelo njen odhod v varno hišo, kar izključuje trditev nasprotnega udeleženca, da se žrtev ni počutila ogroženo.
VSL Sklep IV Cp 1362/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 19. člen -
Sodišče je poudarilo, da je žrtvino dojemanje določenih ravnanj kot nasilja odločilno za presojo o potrebnosti izreka ukrepov po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 1330/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izrek ukrepov, ker predlagateljica ni izkazala konkretnih nasilnih ravnanj, subjektivni občutek ogroženosti pa za utemeljitev ukrepov ne zadošča.
VSL Sklep IV Cp 1267/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj konfliktnost odnosov, nesoglasja o uporabi skupnega premoženja ali neizpolnjevanje preživninskih obveznosti sami po sebi ne pomenijo nasilja v smislu ZPND, če ne dosežejo intenzivnosti, ki terja pravno intervencijo.
VSL Sklep IV Cp 1207/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da srečevanje udeležencev na sodnih obravnavah zaradi delitve skupnega premoženja in legitimno uveljavljanje premoženjskih pravic ne predstavljata nasilja v družini, tudi če pri žrtvi povzročata strah.
VSL Sklep IV Cp 1115/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da psihično trpinčenje predstavlja ponižujoče ravnanje, s katerim storilec prizadene duševno celovitost oškodovanke, kar izpolnjuje zakonska znaka grdega in ponižujočega ravnanja.
VSRS Sodba I Ips 25680/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je treba pri presoji verodostojnosti otrokove izpovedi o nasilju upoštevati njegovo starost in razvojno stopnjo ter izpoved kritično presojati v povezavi z ostalimi dokazi, tudi kadar gre za zaščito žrtve po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 764/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri zatrjevanem nasilju ob razpadu partnerske zveze skrbno ločiti med običajnimi medosebnimi konflikti in nasilnimi dejanji, ki zahtevajo sodno intervencijo.
VSL Sklep IV Cp 587/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot element podrejenega položaja štelo okoliščino, da se je oškodovanka zaradi strahu pred obdolžencem morala zaklepati v sobo in iskati prenočišče izven skupnega doma.
VSM Sodba II Kp 21146/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila stopnja verjetnosti nasilja izkazana s predložitvijo video posnetka dogajanja, ki je potrdil zatrjevana ravnanja povzročiteljice.
VSM Sklep III Cp 955/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je prvostopenjsko sodišče naklep pri nasilju v družini neutemeljeno opredelilo kot eventualni, namesto da bi izkazalo direktni naklep, ki je nujen za ta kolektivni delikt.
VSM Sklep II Kp 40409/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izrek ukrepov, ker predlagatelja nista izkazala aktualnega nasilja v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga, fizični stiki med udeleženci pa so zaradi odsotnosti srečanj prenehali.
VSL Sklep IV Cp 1268/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj partnerska nastrojenost in konflikti ne dosegajo praga nasilja, ki bi zahteval intervencijo države s posebnimi ukrepi za zaščito žrtev.
VSL Sklep IV Cp 667/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 1. člen -
Sodišče je poudarilo, da kontinuiteta in ponavljanje nasilnih ravnanj, ki vodijo v vzorec vsakodnevnega omejevanja gibanja in poniževanja, izkazujeta podrejen položaj oškodovanke, ne glede na njene občasne poskuse zoperstavljanja.
VSC Sodba II Kp 52173/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da so ravnanja nasprotnega udeleženca, ki so povzročila strah in občutek manjvrednosti, utemeljila izrek ukrepov po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 601/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru predlagateljica ni uspela izkazati nasilja očeta nad mladoletno hčerko niti z zahtevano nižjo stopnjo verjetnosti, kar je narekovalo zavrnitev predloga za izrek varstvenih ukrepov.
VSL Sklep IV Cp 562/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da umik žrtve v varni dom zaradi nasilja ne pomeni prenehanja družinske skupnosti, saj je bila zakonska zveza v kritičnem času še vedno veljavno sklenjena.
VSRS Sodba I Ips 33325/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da večletno nasilno ravnanje obtoženca izpolnjuje zakonski znak spravljanja oškodovanke v podrejen položaj zaradi dolgotrajnosti in intenzivnosti dejanj.
VSM Sodba II Kp 22689/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da je mladoletni otrok žrtev psihičnega nasilja zgolj zaradi dejstva, da je bil prisoten pri nasilnih dejanjih nasprotnega udeleženca nad predlagateljico.
VSL Sklep IV Cp 2304/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da se je žrtev včasih verbalno odzvala na nasilje, ne pomeni, da ni šlo za nasilje v družini, saj takšna okoliščina ne izključuje podrejenega položaja žrtve.
VSK Sodba in sklep II Kp 8086/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je pri kaznivih dejanjih nasilja v družini zaradi narave kaznivega dejanja dokazovanje oteženo in zahteva skrbno presojo izpovedb posrednih prič v povezavi z ostalimi dokazi.
VSK Sodba II Kp 7126/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da vsebina SMS sporočil, ki izražajo nestrpnost, in neplačevanje skupnih stroškov bivanja ali kreditnih obveznosti, ne dosegajo praga psihičnega oziroma ekonomskega nasilja, ki bi upravičeval izdajo ukrepov po ZPND.
VSL Sklep IV Cp 1109/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 19. člen -
Sodišče je poudarilo, da je pogoj družinske skupnosti izpolnjen, čeprav je oškodovanka zaradi nasilja začasno zapustila skupno domovanje in se zatekla v varno hišo, saj je zakonska zveza v času storitve dejanja še trajala.
VSC Sodba II Kp 33325/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot obliko psihičnega nasilja in kršitev prepovedi približevanja prepoznalo vztrajno neželeno navezovanje stikov s pošiljanjem številnih SMS sporočil in klicanjem po telefonu.
VSL sklep IV Cp 755/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nedovoljeno fotografiranje in snemanje lahko predstavlja psihično nasilje in poseg v pravico do zasebnosti, medtem ko enostranska sprememba dogovora o upravljanju skupnega premoženja po razhodu sama po sebi ne predstavlja ekonomskega nasilja po ZPND.
VSL sklep IV Cp 310/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razpečevanje intimnih fotografij žrtve na javnem mestu opredelilo kot obliko psihičnega nasilja, saj takšno ravnanje objektivno pomeni poniževanje in povzročanje duševne stiske.
VSL sklep IV Cp 3255/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da skupno gospodinjstvo ali ekonomska skupnost nista nujna elementa za obstoj družinske skupnosti pri presoji kaznivega dejanja nasilja v družini.
VSRS Sodba I Ips 16812/2015-108 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot družinsko skupnost v smislu 191. člena KZ-1 opredelilo skupno bivanje brata in sestre v skupnem gospodinjstvu, ne glede na to, da definicija presega ožje družinskopravne okvire.
VSL sodba II Kp 16115/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kljub prisotnosti otroka pri psihičnem nasilju, ukrep prepovedi približevanja ne sme nesorazmerno posegati v pravico do stikov med staršem in otrokom, če bi to povzročilo nenadomestljivo škodo za njun čustveni odnos.
VSL sklep IV Cp 72/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPND · 3. člen -
Sodišče je kot konkretizacijo podrejenega položaja štelo ravnanje, zaradi katerega se je oškodovanka v strahu pred obsojenko morala umikati iz svojega doma in iskati zatočišče pri sosedih.
VSRS Sodba I Ips 29305/2013-107 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da tudi psihično nasilje (zmerjanje in grožnje) upravičuje izrek ukrepov prepovedi približevanja in prepustitve stanovanja v izključno uporabo žrtvi, čeprav fizično nasilje ni bilo izkazano.
VSL sklep IV Cp 3095/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je mogoče zakonski znak spravljanja v podrejen položaj utemeljiti neposredno iz opisa storilčevih ravnanj v izreku sodbe.
VSRS Sodba I Ips 33298/2012-178 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zaradi intenzivnega in pogostega psihičnega nasilja preko elektronskih komunikacij podaljšalo trajanje ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov na šest mesecev.
VSL sklep IV Cp 3036/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obstoj nasilja v konkretnem primeru utemeljilo na podlagi celotnega dokaznega gradiva v spisu, zato zaslišanje otrok o načinu izvajanja nasilja ni bilo potrebno.
VSL sklep IV Cp 916/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nasilje opredelilo fizično napadanje noseče partnerke in grožnje v prisotnosti mladoletnih otrok.
VSL sklep IV Cp 2339/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo nasilje v družini izkazano s posegom v spolno integriteto mladoletnega otroka.
VSL sklep III Kp 41520/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi presojalo obstoj zakonskega znaka trajnejše življenjske skupnosti kot predpostavke za kaznivo dejanje nasilja v družini.
Sodba XI Ips 48327/2012-90 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo obstoj kaznivega dejanja, čeprav je zunajzakonska skupnost med storilcem in žrtvijo razpadla tik pred storitvijo dejanja.
Sodba I Ips 49514/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj konflikti med partnerjema, ki ne dosegajo intenzivnosti nasilnih dejanj, ne utemeljujejo izreka ukrepov za varstvo pred nasiljem.
VSL sklep IV Cp 1735/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj napetost med bivšima zakoncema ne predstavlja nasilja, če ni izkazano konkretno ravnanje, ki presega zgolj nevzdržnost partnerske zveze.
VSL sklep IV Cp 4087/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo izrek ukrepa prepovedi približevanja in prepustitve stanovanja zaradi ugotovljenega psihičnega nasilja povzročitelja nad družinskimi člani.
VSL sklep IV Cp 2522/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je 'spravljanje v podrejen položaj' obligatoren zakonski znak kaznivega dejanja nasilja v družini, kar vpliva na pravno kvalifikacijo in presojo kršitve kazenskega zakona.
Sklep Kp 5/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi dokazanega dejanskega razmerja skupnega življenja in bivanja pravilno zaključilo, da so podani zakonski znaki družinske skupnosti.
Sodba I Ips 2/2010 — Vrhovno sodišče