nasilništvo
Sentenca
Kaznivo dejanje nasilništva (299. člen KZ) je sestavljeno kaznivo dejanje, ki vključuje elemente drugih kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, kot so npr. ogrožanje varnosti ali povzročitev telesne poškodbe. Za obstoj kaznivega dejanja mora biti poleg nasilnega ravnanja v javnosti ali družini podana tudi posledica v obliki ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti oškodovanca. Če posamezni elementi nasilništva niso dokazani, mora sodišče presojati, ali ravnanje storilca izpolnjuje zakonske znake katerega od drugih, v nasilništvo konzumiranih kaznivih dejanj.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da za izpolnitev znaka spravljanja v podrejen položaj pri nasilništvu zadostuje že enkratno ravnanje, če je fizični napad dovolj intenziven.
VSRS Sodba I Ips 44531/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot obliko nasilništva prepoznalo tudi dolgotrajno zasledovanje, opazovanje in kontroliranje gibanja, ki je oškodovanko spravilo v brezizhoden in podrejen položaj.
VSRS Sodba I Ips 87786/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru intenzivnost in vrsta uporabljene sile nista dosegli ravni, ki bi utemeljevala več izvršitvenih oblik nasilja za spravljanje v podrejen položaj.
VSRS Sodba I Kp 15672/2018 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za enkraten konfliktni dogodek, zato dejanje ni bilo opredeljeno kot nasilništvo, temveč kot lahka telesna poškodba.
VSK Sodba II Kp 44678/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da opis dejanja v obtožnem predlogu ni v zadostni meri konkretiziral elementa spravljanja oškodovanke v podrejen položaj.
VSL Sklep VII Kp 24455/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ravnanje mladoletnic ni izpolnjevalo znaka spravljanja v podrejen položaj, zato je postopek za kaznivo dejanje nasilništva ustavilo.
VSK sklep II Kp 36196/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je obdolženčevo zdravstveno stanje oziroma njegova predhodna kaznovanost lahko predmet presoje pri izbiri vrste in višine kazenske sankcije, ne izključuje pa nujno izreka pogojne obsodbe.
VSK sodba II Kp 55939/2013 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: KZ-1 · 296. člen -
V konkretnem primeru je obsojenec z nasiljem, žalitvami in ogrožanjem varnosti ustvaril za oškodovanko brezizhoden položaj, ki ga ni bila sposobna odvrniti, s čimer je izpolnil zakonski znak spravljanja v podrejeni položaj.
Sodba I Ips 26929/2010-118 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razložilo, da se element podrejenega položaja pri nasilju v družini ne presoja le skozi voljo storilca, temveč skozi objektivni položaj žrtve, ki je zaradi nasilja prisiljena v uklanjanje.
Sodba I Ips 57293/2010-60 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče moralo presoditi, ali ravnanja obtoženca, pri katerih ni bila dokazana prestrašenost ali zgražanje, vseeno izpolnjujejo znake drugih kaznivih dejanj, ki so sicer vključena v nasilništvo.
VSL sklep I Kp 911/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ogroženost in prestrašenost navzočih v gostinskem lokalu je sodišče utemeljilo z dejstvom, da zaradi strahu pred znanim nasilnikom niso priskočili na pomoč oškodovancu, ki jih je zanjo prosil.
VSC sodba Kp 359/99 — Višje sodišče v Celju