nasilno in drzno vedenje
Sentenca
Prekršek nasilnega in drznega vedenja po prvem odstavku 6. člena ZJRM-1 vsebuje subjektivni zakonski znak, ki zahteva, da storilčevo ravnanje pri oškodovancu dejansko povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker gre za subjektivni element, mora sodišče v postopku o prekršku zanesljivo ugotoviti obstoj tega občutka pri oškodovancu. Če oškodovanec zaradi smrti ni zaslišan, sodišče pa občutka ogroženosti ne more potrditi z drugimi zanesljivimi dokazi, ni mogoče zaključiti, da so podani vsi zakonski znaki prekrška.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker zaradi smrti oškodovanca kot ključne priče ni bilo mogoče dokazati subjektivnega elementa prekrška (občutka ogroženosti in prestrašenosti), ki je nujen za obstoj prekrška po 6. členu ZJRM-1.
VSC Sodba PRp 27/2025 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da potisk ob točilni pult v konkretnih okoliščinah (ko je oškodovanec sam prišel po predmet v lokal in ga tudi odnesel) ni povzročil občutka ponižanja ali prizadetosti, ki je nujen zakonski znak prekrška.
VSC Sodba PRp 89/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da prekršek ni podan, ko sta se udeleženca sporekla z enakimi sredstvi (vpitjem) in neposredno soočila, saj oškodovanka ni bila v podrejenem položaju in se nasilju ni mogla izogniti.
VSL Sodba PRp 701/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Prekršek je bil storjen z žaljivim vedenjem, grožnjami in fizičnim udarcem v prostorih banke.
VSC Sodba PRp 55/2022 — Višje sodišče v Celju