nasprotje med razlogi sodbe
Sentenca
Nasprotje med razlogi sodbe predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, če sodišče v obrazložitvi navede dejstva ali pravna stališča, ki so v medsebojnem logičnem neskladju ali v nasprotju z izrekom sodbe. Do kršitve pride zlasti takrat, ko sodišče v razlogih izraža dvom o odločilnih dejstvih, na katerih temelji končna odločitev, s čimer se onemogoči preizkus pravilnosti sodbe. Gre za absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, ki jo pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (11. točka prvega odstavka 371. člena ZKP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v obrazložitvi hkrati zatrjevalo, da sta obdolženki vedeli, da obveznosti ne bodo izpolnjene, in da sta upali na njihovo izpolnitev, kar je v nasprotju z izrekom sodbe.
VSM Sklep II Kp 13374/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi najprej navedlo, da toženec ni upravičen do uveljavljanja nadpolovičnega deleža brez nasprotne tožbe, nato pa v drugem delu obrazložitve pritrdilo prvostopenjski sodbi, ki je takšen delež priznala.
VSRS sklep II Ips 336/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru hkrati navedlo, da o pobotnem ugovoru ni moglo odločati, ker ni bil postavljen, in da terjatve iz pobotnega ugovora tožena stranka ni dokazala, kar predstavlja nepremostljivo nasprotje v razlogih.
VSC sklep Cpg 23/2013 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila kršitev podana, ker je sodišče v razlogih oprostilne sodbe izrazilo dvom v dokazanost alibija, ki je bil sicer podlaga za oprostilni izrek.
VSC sklep Kp 293/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je povzročilo nasprotje v razlogih, ker ni pojasnilo, zakaj je večino preživninskega bremena naložilo materi, kljub ugotovitvam o očetovih boljših premoženjskih razmerah.
VSL sodba in sklep II Cp 1249/99 — Višje sodišče v Ljubljani