nasprotna tožba
Sentenca
Nasprotna tožba je procesno sredstvo tožene stranke, s katerim lahko do konca glavne obravnave uveljavlja zahtevek proti tožniku, če je ta v zvezi s tožbenim zahtevkom, če se zahtevka lahko pobotata ali če je odločitev o nasprotni tožbi pogoj za odločitev o glavni tožbi (183. člen ZPP). Nasprotna tožba omogoča koncentracijo postopka in preprečuje nasprotujoče si odločitve o povezanih pravnih razmerjih.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o stanovanjskih razmerjih (ZSR)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (prenovitev) (Uredba EU 1215/2012)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da istovetnost spora in s tem nujnost skupne obravnave nista podani, če tožba in nasprotna tožba ne vključujeta istih strank in temeljita na različni materialnopravni podlagi, tudi če se v postopkih ugotavljajo deloma enaka dejstva.
VSL Sklep III Cp 1294/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nasprotna tožba omogoča toženi stranki uveljavljanje terjatev, ki presegajo tožbeni zahtevek, kar pri ugovoru pobotanja procesno ni mogoče.
VSL Sklep III Cp 846/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo atrakcijo krajevne pristojnosti, saj sta bila zahtevek tožbe in nasprotne tožbe pobotljiva, hkrati pa je bila za oba zahtevka podana stvarna pristojnost istega sodišča.
VSL Sklep I Cpg 307/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi je bila nasprotna tožba sporna zaradi pomanjkanja identitete pravdnih strank, kar je vplivalo na procesno dopustnost združitve pravd.
VSL Sklep II Cp 612/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nedovoljenost nasprotne tožbe zaradi stvarne nepristojnosti ne pomeni konca pravnega varstva, saj se tožba lahko obravnava v ločenem postopku pred pristojnim sodiščem.
VSL Sklep II Cp 810/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: mednarodne · 24. člen mednarodne · 49. člen Odvetniška tarifa · v pravni podlagi ni navedenega št. člena ZPP · 13. člen ZPP · 13. člen, odstavek 1 ZPP · 183. člen ZPP · 183. člen, odstavek 1 ZPP · 183. člen, odstavek 2 ZPP · 19. člen ZPP · 23. člen ZPP · 269. člen ZPP · 270. člen ZPP · 270. člen, odstavek 1 ZPP · 270. člen, odstavek 1, točka 8 ZPP · 30. člen ZPP · 30. člen, odstavek 1 ZPP · 32. člen ZPP · 32. člen, odstavek 1 ZPP · 365. člen ZPP · 365. člen, odstavek 1, točka 1 ZS · 13.a člen -
Sodišče je razveljavilo zavrženje nasprotne tožbe v delu, ki se nanaša na ugotovitev prejema in vrednosti posameznih daril, saj je tak zahtevek mogoče obravnavati kot samostojen, medtem ko je zavrženje glede obračunske vrednosti zapuščine pravilno, ker to sodi v zapuščinski postopek.
VSL Sodba in sklep II Cp 1171/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila vložitev nasprotne tožbe utemeljena kot sredstvo učinkovite obrambe, tudi če je tožena stranka v postopku že ugovarjala odstopu od pogodbe.
VSL Sklep II Cp 214/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da ločena obravnava nasprotne tožbe ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
VSL Sodba II Cpg 689/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji krajevne pristojnosti razlikovati med nasprotno tožbo in samostojno tožbo, saj le pri nasprotni tožbi velja pravilo o atrakciji krajevne pristojnosti, ki izključuje uporabo pravil o izključni krajevni pristojnosti po 22. členu ZPP.
VSC Sklep I Cp 342/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da atrakcija krajevne pristojnosti velja tudi v primerih, ko se nasprotna tožba obravnava kot samostojna zadeva.
VSM Sklep I Cp 544/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo pravilnost vročitve nasprotne tožbe pooblaščencu tožene stranke, ker je bila vložena v okviru že tekoče pravde, v kateri je bila stranka že zastopana.
VSK Sodba in sklep Cpg 21/2017 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je napačno zavrglo nasprotno tožbo zgolj zaradi razdružitve postopka, namesto da bi jo obravnavalo kot samostojno tožbo.
VSL sklep I Cp 2873/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče ne sme zavreči tožbe, ki je bila sprva vložena kot eventualna nasprotna tožba, nato pa zaradi nedopustitve v osnovni pravdi postala samostojna tožba, zgolj zaradi neizpolnitve pogoja, ki je bil relevanten le za nasprotno tožbo.
VSL sklep I Cp 3542/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 183. člen -
V konkretnem primeru tožena stranka ni mogla doseči znižanja pogodbene cene zaradi napak zgolj z ugovorom, temveč bi morala vložiti nasprotno tožbo.
VSL sodba I Cpg 1152/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavzelo stališče, da ločeno obravnavanje nasprotne tožbe ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka, če vložnik s tem ni prizadet v svojih pravicah.
VSL sodba in sklep I Cpg 564/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni hkrati obravnavalo zahtevka na ugotovitev služnosti in nasprotnega zahtevka na njeno prenehanje zaradi nepotrebnosti, čeprav sta bila zahtevka tesno povezana.
VSL sodba in sklep I Cp 2547/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru samostojnega obravnavanja nasprotne tožbe sodišče o tem sprejme ustrezen procesni sklep, o katerem morajo biti stranke obveščene.
VSL sklep I Cpg 250/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vloga, ki vsebuje tako ugovor kot nasprotno tožbo, zahteva vsebinsko presojo namena vlagatelja, pri čemer sam naslov vloge ne prejudicira njene procesne narave.
VSL sklep I Cp 3113/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tudi če sta zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe vsebinsko soodvisna oziroma se izključujeta, to ne pomeni procesne nedopustnosti nasprotne tožbe.
VSM I Cp 72/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Zoper sklep o izločitvi nasprotne tožbe v samostojno obravnavanje ni pritožbe, saj gre za vprašanje procesnega vodstva sodišča.
VSL sklep I Cp 77/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da nasprotna tožba ni dopustna, če je tožena stranka svojo terjatev že poplačala pred njeno vložitvijo, saj v takšnem primeru ni izkazan pravni interes za vložitev.
Sodba VIII Ips 117/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni dolžno obravnavati nasprotne tožbe v istem postopku, razdružitev postopka pa predstavlja sklep procesnega vodstva, ki ni samostojno izpodbojen s pritožbo.
VSL sklep II Cp 3085/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje je storilo procesno kršitev, ker je prezrlo pravočasno vloženo nasprotno tožbo in je ni obravnavalo skupaj s tožbo.
VSL sklep II Cp 1673/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da stranski intervenient nima procesne legitimacije za vložitev nasprotne tožbe v imenu tožene stranke.
VSL sodba in sklep III Cp 1246/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je predlog za odstop zadeve drugemu krajevno pristojnemu sodišču po vložitvi nasprotne tožbe neutemeljen, saj stranka s tem izgubi pravico do izbire oziroma ugovora krajevne pristojnosti.
VDS sklep Pdp 1024/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 185. člen -
Sodišče se ne more izreči za nepristojno zgolj na podlagi obravnave nasprotne tožbe, ne da bi pri tem upoštevalo vsebino in pristojnost za prvotno tožbo, na katero se nasprotna tožba navezuje.
VSC sklep Cp 680/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da nasprotna tožba ni bila dopustna, ker zahtevka nista bila v zvezi, ni šlo za ugotovitev prejudicielnega razmerja in zahtevka nista bila primerna za pobot.
Sklep in sodba VIII Ips 225/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila nasprotna tožba vložena v okviru pravde, na katero so bile stranke napotene iz izvršilnega postopka zaradi izpodbijanja terjatev.
Sklep II Ips 663/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo pritožbene navedbe o kršitvi pravil o izločitvi sodnika v postopku z nasprotno tožbo, saj niso bile izkazane okoliščine, ki bi vzbujale dvom o nepristranskosti.
VSM sodba III Cp 1791/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za dovolitev nasprotne tožbe podana stvarna pristojnost istega sodišča za vse uveljavljane zahtevke, pri čemer se stvarna pristojnost presoja v skladu z vrednostjo spornega predmeta.
VSL sklep I Cp 5899/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med pobotnim ugovorom, ki je omejen na višino tožbenega zahtevka, in nasprotno tožbo, ki omogoča uveljavljanje terjatve, ki presega višino tožnikove terjatve.
VDS sodba in sklep Pdp 867/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila nasprotna tožba vložena kot odgovor na tožbo v postopku zaradi izpraznitve iste nepremičnine.
VSK sklep I Cp 1212/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je razsodilo, da se nasprotna tožba ne zavrže zgolj zato, ker je zanjo predpisana druga vrsta postopka od tiste v glavni tožbi, temveč se mora v takem primeru obravnavati kot samostojna tožba.
VSK sklep I Cpg 49/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrglo nasprotno tožbo, ker tožena stranka ni izvedla postopka ugotavljanja škode in odgovornosti po 72. členu ZTPDR, kar je procesna predpostavka za veljavno uveljavljanje zahtevka.
VDS sodba in sklep Pdp 2078/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da nasprotna tožba kot specialna določba omogoča uveljavljanje novih dejstev v zvezi s predhodnim vprašanjem tudi po nastopu prekluzije iz 286. člena ZPP.
VSL sklep I Cp 744/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da ločena obravnava nasprotne tožbe ni kršitev postopka, tudi če bi obstajala teoretična možnost različnih pravnomočnih odločitev o lastništvu zemljišča.
VSL sodba I Cp 395/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo dopustnost nasprotne tožbe v razmerju do tožbenega zahtevka za vrnitev darila in ugotavljanje obsega skupnega premoženja.
VSL sklep II Cp 555/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da hkratna zavrnitev zahtevka za ugotovitev služnosti in ugoditev nasprotnemu zahtevku za ukinitev iste služnosti ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi nasprotja v izreku.
VSL sodba I Cp 1842/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno ločilo obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe, čeprav bi pravnomočna ugoditev tožbenemu zahtevku za izključitev družbenika neposredno vplivala na aktivno legitimacijo tožencev za vložitev nasprotne tožbe.
VSL sklep I Cpg 933/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da stroškovna upravičenost toženca pri nasprotni tožbi ostaja enaka, ne glede na to, ali bi zahtevek uveljavljal v ločenem postopku ali v okviru iste pravde.
VSL sklep I Cpg 672/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrglo revizijo zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku zaradi neizpolnjenih procesnih predpostavk za njeno dovoljenost.
Sodba in sklep II Ips 508/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da atrakcija pristojnosti omogoča obravnavanje nasprotne tožbe pri sodišču, ki že vodi postopek o primarni tožbi, tudi če bi bila sicer krajevna pristojnost drugačna.
VSL sklep I Cp 2153/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se nasprotna tožba, ki presega meje stvarne pristojnosti za obravnavanje v okviru prvotne pravde, ne zavrže, temveč se obravnava kot samostojen zahtevek.
VSC sodba in sklep Cp 756/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da odločitev o ločenem obravnavanju nasprotne tožbe ne predstavlja vsebinske zavrnitve zahtevka, temveč procesno odločitev, ki ne posega v pravnomočnost glede samega zahtevka.
Sklep II Ips 78/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrglo revizijo zoper zahtevek iz nasprotne tožbe, ker vlagatelj ni navedel vrednosti spornega predmeta, ki bi utemeljevala dovoljenost revizije.
Sodba in sklep II Ips 172/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo smiselnost hkratnega obravnavanja tožbe in nasprotne tožbe zaradi ekonomičnosti postopka in enotne presoje temelja odgovornosti, kadar temeljita na istovrstni dejanski in pravni podlagi.
VSL sklep II Cp 1480/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da kljub procesni atrakciji glavne tožbe glede krajevne pristojnosti, vrednost spornega predmeta glavne tožbe ne velja za nasprotno tožbo.
Sodba in sklep II Ips 628/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti tudi pri nasprotni tožbi izkazana vrednost spornega predmeta, ki omogoča revizijo.
Sodba in sklep II Ips 122/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zoper odločitev o nasprotnem tožbenem zahtevku zavržena zaradi nedoseganja revizijskega praga vrednosti spornega predmeta.
Sodba in sklep II Ips 63/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za dopustnost nasprotne tožbe zadostna izpolnitev katere koli od alternativnih predpostavk iz 189. člena ZPP, ne glede na to, ali se zahtevka vsebinsko prekrivata.
VSM sklep Cpg 215/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bila revizija zavržena, ker vlagatelj v nasprotni tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta, kar je onemogočilo preizkus dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 567/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot dovoljeno povezavo med zahtevkoma štelo vrnitev darila in vračilo deleža skupnega vlaganja v to darovano nepremičnino.
Sodba II Ips 130/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da vloga, v kateri toženec uveljavlja zahtevek zoper osebo, ki ni tožnik, ne izpolnjuje procesnih predpostavk za nasprotno tožbo.
Sodba II Ips 458/92 — Vrhovno sodišče