navadno sosporništvo
Sentenca
Pri navadnem sosporništvu je vsak sospornik v pravdi samostojna stranka. Njegova procesna dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom, kar pomeni, da pravnomočnost odločitve o posameznem sosporniku nastopi neodvisno od položaja ostalih sospornikov (195. člen ZPP). Sodišče druge stopnje ne more posegati v pravnomočne dele sodbe, ki se nanašajo na sospornike, ki niso vložili pritožbe.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- , Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~ 37. člen (, Uradni list FLRJ 52-890/1958 ~…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o gostinstvu (ZGos)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o sodnih taksah (ZST)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
Iz posameznih sodb
-
Toženki sta bili v konkretnem primeru obravnavani kot navadni sospornici, zato dejstev, ki jih je zatrjevala ena toženka, sodišče ni moglo upoštevati pri presoji zahtevka proti drugi.
VDSS Sodba Pdp 248/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da se učinek ugovora krajevne pristojnosti, ki ga je vložil prvi toženec, ne razteza na drugo toženko, saj sta toženca v razmerju navadnih materialnih sospornikov.
VSL Sklep II Cp 553/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru to pomeni, da mora vsak sospornik samostojno izkazati izpolnitev procesne predpostavke predhodnega poskusa mirne rešitve spora z državo.
VSL Sklep II Cp 1484/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da so toženci v paulijanski tožbi navadni sosporniki, saj dolžnik sam ni nujna stranka v postopku izpodbijanja njegovih pravnih dejanj.
VSL Sklep II Cp 1589/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika kot solastnika nepremičnine sta v odškodninskem sporu zaradi škode na skupni stvari navadna sospornika, saj lahko vsak zase zahteva povračilo škode v višini svojega deleža.
VSL Sodba in sklep II Cp 1007/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnici v paulijanski tožbi nastopata kot navadni sospornici, ker vsaka uveljavlja varstvo za svojo lastno terjatev, zato se vrednost spornega predmeta za dovoljenost revizije ne sešteva.
VSRS Sklep II Ips 310/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da družbeniki izbrisane gospodarske družbe, ki solidarno odgovarjajo za obveznosti družbe, nastopajo kot navadni in ne kot enotni sosporniki.
VSL sklep I Cp 3053/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženi stranki (delodajalec in zavarovalnica) sta v odškodninskem sporu nastopali kot navadna sospornika, zato delodajalec ni imel pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnitev zahtevka zoper zavarovalnico.
VDSS sodba in sklep Pdp 565/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Revizije tožnikov, katerih posamični zahtevki niso dosegli revizijskega praga, so bile zavržene.
VSRS sodba in sklep II Ips 213/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da udeležba več oseb v isti prometni nesreči ne pomeni nujno enotne dejanske podlage za zahtevke, zato so tožniki v takšnih primerih navadni sosporniki.
VSL sklep II Cp 2512/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da solastniki nepremičnine v sporu o ugotovitvi lastninske pravice praviloma nastopajo kot navadni, ne kot enotni sosporniki.
VSRS sklep II DoR 68/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pasivno sosporništvo v konkretnem primeru ni bilo enotno, zato prekinitev postopka zaradi stečaja ene tožene stranke ni ovira za nadaljevanje postopka zoper drugo.
VSL sodba in sklep II Cp 3174/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožene stranke v postopku nedopustnosti izvršbe niso nujno enotni sosporniki, zato se stroškovna odgovornost ne more avtomatsko naložiti vsem solidarno.
VSL sklep II Cp 198/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da so dediči po delitvi zapuščine navadni sosporniki, zato je bila za dopustnost revizije potrebna opredelitev vrednosti spornega predmeta za vsakega toženca posebej.
VSRS sklep II DoR 15/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je zahtevala ugotovitev solastninske pravice na nepremičninah, ki so v solasti več različnih oseb, pri čemer se je vprašanje procesne samostojnosti pojavilo v zvezi z njihovimi pravnimi predniki.
VSL sklep I Cp 1499/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastniki nepremičnine niso nujni sosporniki, zato je pripoznava tožbenega zahtevka s strani enega solastnika pravno učinkovita le v obsegu njegovega solastniškega deleža.
VSL sodba III Cp 2393/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženi stranki (delodajalec in zavarovalnica) sta navadna sospornika, zato je bila izdaja delne vmesne sodbe zgolj zoper delodajalca procesno dopustna.
VDSS sodba Pdp 1176/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrglo pritožbo zavarovalnice zoper zavrnilni del tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na delodajalca, ker gre za navadno sosporništvo.
VDSS sodba in sklep Pdp 863/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženci v obravnavani zadevi niso enotni sosporniki, zato posamezni toženec ni imel pravice do pritožbe zoper delno sodbo, ki se je nanašala na terjatev tožnika zoper drugo toženo stranko.
Sklep II Ips 133/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 300. člen -
Sodišče je pojasnilo, da ugovor zastaranja, ki ga je uveljavljala drugotožena stranka, ne vpliva na odločitev o odškodninski odgovornosti prvotožene stranke v okviru navadnega sosporništva.
VSL sodba I Cpg 761/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni negatorni tožbi so toženci nastopali kot navadni sosporniki, saj bi sodišče lahko ugotovilo, da le nekateri izmed njih izvajajo nedovoljene posege v lastninsko pravico, drugi pa ne.
Sklep II Ips 681/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da delodajalec in njegova zavarovalnica v odškodninskem sporu nista nujna oziroma enotna sospornika, temveč navadna sospornika, zato procesna dejanja enega ne vplivajo na položaj drugega.
VDSS sodba in sklep Pdp 55/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženci v postopku ugotavljanja lastninske pravice s priposestvovanjem na celotni nepremičnini niso enotni sosporniki, temveč navadni sosporniki.
Sklep II DoR 455/2012 — Vrhovno sodišče
-
V sporu za ugotovitev stvarne služnosti v korist lastnikov različnih gospodujočih nepremičnin oziroma v breme različnih služečih nepremičnin gre za navadno sosporništvo, kjer se vrednost spornega predmeta ne sešteva.
Sklep II DoR 206/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sta bili toženki v razmerju navadnega sosporništva, zato dejstva, ki jih je navajala prva toženka, niso mogla vplivati na presojo zahtevka zoper drugo toženko.
Sodba in sklep VIII Ips 248/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da delodajalec in njegova zavarovalnica v sporu zaradi odškodnine za nesrečo pri delu nastopata kot navadna sospornika, zato je izdaja zamudne sodbe zgolj zoper delodajalca pravno dopustna.
VDSS sodba Pdp 889/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da solastniki pri zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine niso enotni sosporniki, ker je spor mogoče rešiti različno za vsakega izmed njih.
Sklep III Ips 24/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da so solastniki služečega zemljišča v konfesorni pravdi v razmerju navadnega materialnega sosporništva, kar vpliva na izračun vrednosti spornega predmeta za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 1252/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi sta toženca navadna sospornika, ker bi bila lahko odločitev sodišča glede posega v lastninsko pravico do vsakega od njiju različna.
Sklep II DoR 389/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker vsak posamezni zahtevek tožnikov v okviru navadnega sosporništva ni dosegal praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 383/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila revizija zavržena, ker je bila terjatev deljiva, kar je povzročilo navadno sosporništvo, zaradi česar vrednost izpodbijanega dela za posameznega tožnika ni dosegla revizijskega praga.
Sklep II Ips 418/2009 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi sta bila tožnika navadna sospornika, saj njuna trditvena podlaga ni izključevala možnosti različnih odločitev o zahtevkih vsakega od njiju zoper toženki.
Sklep II Ips 300/2008 — Vrhovno sodišče
-
V primeru subjektivne kumulacije zahtevkov navadnih sospornikov se vrednost spornega predmeta presoja ločeno za vsakega tožnika, tudi če odločitev temelji na skupnih razlogih.
Sklep II DoR 178/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da začetek stečajnega postopka nad prvotoženo stranko ni razlog za prekinitev postopka zoper drugotoženo stranko, saj gre za razmerje navadnega sosporništva.
VDSS sklep Pdp 283/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da sta tožnici navadni sospornici, zato se revizijski prag presoja po vrednosti posameznega zahtevka, kar je privedlo do zavrženja revizije zaradi nedoseganja vrednostnega praga.
Sklep II Ips 278/2010 — Vrhovno sodišče
-
Pritožbeni preizkus je omejen le na tisti del sodbe, ki se nanaša na pritožnike kot navadne sospornike, medtem ko ostali del sodbe zoper druge sospornike postane pravnomočen.
VDSS sodba Pdp 1120/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniki, ki uveljavljajo vsak svoj solastniški delež na nepremičnini, so v razmerju navadnega sosporništva, saj narava njihovega razmerja ne terja enake rešitve za vse.
Sklep II DoR 434/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se nevarnost materialnopravno nedopustne izvršbe zoper več solidarnih dolžnikov prepreči z ustreznim oblikovanjem izreka sodbe v kasnejši pravdi.
VSL sklep II Cp 4147/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da sodediči, ki vložijo tožbo, nimajo položaja nujnih sospornikov, temveč navadnih, saj so njihovi dedni deleži samostojne pravice.
VSL sklep I Cp 3419/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da etažni lastniki v pravdi za varstvo skupnih delov niso nujno enotni sosporniki, zato tožba posameznega solastnika ni nedopustna.
VSL sklep I Cp 1513/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da sta tožnika navadna sospornika, ker je spor o lastninski pravici mogoče rešiti različno glede na vsakega od njiju.
Sklep II Ips 982/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dediči, ki zahtevajo ugotovitev solastninske pravice na nepremičninah do določenih deležev, nastopajo kot navadni sosporniki, zato se za dovoljenost revizije upošteva vrednost vsakega posameznega zahtevka.
Sklep II Ips 747/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnici nista razmejili vrednosti spornega predmeta za posamezne zahtevke, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti vrednosti izpodbijanega dela sodbe.
Sodba in sklep II Ips 405/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da soposest nepremičnine sama po sebi ne pomeni enotnega sosporništva, zato se vrednost spornega predmeta za vsakega tožnika izračuna ločeno.
Sklep II Ips 150/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru delodajalec in zavarovalnica v odškodninskem sporu zaradi nesreče pri delu nista enotna sospornika, zato se postopek zoper zavarovalnico lahko nadaljuje kljub prekinitvi postopka zoper stečajnega dolžnika (delodajalca).
VDS sklep Pdp 1295/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se sodna taksa pri navadnem sosporništvu ne odmeri od vsote vseh zahtevkov kot celote, temveč se presoja glede na samostojnost zahtevka vsakega posameznega sospornika.
VSK sklep I Cpg 340/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je umik tožbe oziroma sklenitev poravnave z delodajalcem kot prvotoženo stranko povzročila izgubo stvarne pristojnosti delovnega sodišča za odločanje o odškodninskem zahtevku zoper zavarovalnico.
VDSS sklep Pdp 826/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V primeru odškodninskega spora zoper delodajalca in zavarovalnico, kjer se postopek zoper delodajalca zaključi (npr. s poravnavo), delovno sodišče izgubi stvarno pristojnost za nadaljnje odločanje o zahtevku zoper zavarovalnico, če ta izgubi položaj sospornika.
VDS sklep Pdp 826/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru so tožniki nastopali kot navadni sosporniki, zato je sodišče vrednost spornega predmeta za vsakega tožnika presojalo ločeno, ne glede na to, da so vsi uveljavljali zahtevke z eno tožbo.
Sodba in sklep II Ips 17/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti nastopajo kot navadne sospornice, zato mora vsaka posebej oporekati terjatvam.
VSL sodba I Cpg 540/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vloge drugega toženca ne vplivajo na procesni položaj prvega toženca, ki na tožbo ni odgovoril.
Sodba II Ips 23/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da čeprav sta povzročitelj škode in zavarovalnica materialna sospornika, gre v razmerju do pravnih sredstev za navadno sosporništvo, zato uspeh revizije ene stranke ne koristi drugi.
Sodba II Ips 148/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da glavni dolžnik in porok nastopata kot navadna sospornika, zato procesni zastoji pri enem ne vplivajo na položaj drugega.
Sodba II Ips 314/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se učinek vloženega odgovora na tožbo s strani nekaterih dedičev kot navadnih sospornikov ne razteza na tistega dediča, ki odgovora na tožbo ni vložil.
VSK sodba I Cp 1061/2002 — Višje sodišče v Kopru
-
Pri odmeri stroškov zastopanja navadnih sospornikov, ki uveljavljajo zahtevke iz iste dejanske in pravne podlage, se nagrada odvetnika za vsakega nadaljnjega tožnika ustrezno zviša v skladu z določbami Odvetniške tarife.
VDS sklep Pdp 644/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da povzročitelj škode in zavarovalnica v odškodninskem sporu nista enotna, temveč navadna sospornika, zato uspeh s pritožbo enega ne koristi drugemu, ki pritožbe ni vložil.
Sklep VIII Ips 53/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožniki, ki vtožujejo odpravnino, so navadni sosporniki, zato je vsak zavezan za plačilo sodne takse glede na višino svojega individualnega tožbenega zahtevka.
VDS sodba in sklep Pdp 407/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je napačno štelo, da lahko v okviru pritožbenega postopka poseže v stroškovno odločitev zoper drugotoženko, ki se ni pritožila.
Sklep II Ips 604/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožba le enega od dveh solidarnih dolžnikov (delodajalca in zavarovalnice) ne povzroči razveljavitve sodbe za drugega sospornika, če gre za navadno sosporništvo.
VDS sodba Pdp 1724/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je nedopustno poseglo v pravnomočno sodbo zoper drugotoženo stranko, ki se zoper prvostopenjsko sodbo ni pritožila, saj toženi stranki nista bili enotni sospornici.
Sklep VIII Ips 120/99 — Vrhovno sodišče
-
Prvotožena stranka ni mogla vložiti revizije, ker zoper sodbo sodišča prve stopnje ni vložila pritožbe, zaradi česar je sodba zanjo postala pravnomočna neodvisno od pritožbenega postopka drugotožene stranke.
Sklep VIII Ips 209/98 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je sodišče ugotovilo, da toženi stranki nista enotna, temveč navadna sospornika, zato revizija ene stranke ni dovoljena v delu, ki se nanaša izključno na pravni položaj druge stranke.
Sodba in sklep II Ips 535/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarni dolžnik nima pravice do pritožbe zoper sodbo le zato, ker je bila drugemu solidarnemu dolžniku odškodninska obveznost zmanjšana.
VSL sodba I Cp 1590/93 — Višje sodišče v Ljubljani