navajanje neresničnih podatkov pri brezplačni pravni pomoči
Sentenca
Za obstoj kršitve pri navajanju podatkov v prošnji za brezplačno pravno pomoč ni zahtevan dokaz o namenu prosilca za zavajanje ali prikrivanje premoženjskega stanja. Kot navajanje neresničnih podatkov se šteje tudi vsako zamolčanje relevantnih podatkov o premoženju, ne glede na njegovo dejansko vrednost ali subjektivno opravičilo prosilca glede pozabljenosti oziroma nevednosti. Za presojo kršitve je odločilno objektivno dejstvo, da prosilec ni podal popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju (20. člen ZBPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor nevednosti ali pozabljenosti glede lastništva vrednostnih papirjev ne izključuje odgovornosti prosilca za navajanje neresničnih podatkov.
UPRS sodba IV U 156/2014 — Upravno sodišče