navajanje neresničnih podatkov v prošnji za brezplačno pravno pomoč
Sentenca
Navajanje neresničnih podatkov v prošnji za brezplačno pravno pomoč vključuje tako aktivno podajanje napačnih informacij kot tudi zamolčanje relevantnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine. Za izpolnitev tega zakonskega znaka ni odločilna tržna vrednost zamolčenega premoženja, temveč sama neresničnost ali nepopolnost podatkov, ki jih prosilec poda pod kazensko in materialno odgovornostjo (peti odstavek 20. člena ZBPP). Prosilec, ki navede neresnične podatke, izgubi pravico do ponovne vložitve prošnje za obdobje šestih mesecev.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je v prošnji zamolčala solastniške deleže na nepremičninah, kar je organ ugotovil na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov.
sodba I U 189/2014 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zamolčanje lastništva vrednostnih papirjev predstavlja navajanje neresničnih podatkov, pri čemer subjektivna okoliščina (pozabljivost ali domnevna ničvrednost papirjev) ne vpliva na pravno kvalifikacijo kršitve.
sodba IV U 2/2014 — Upravno sodišče