navedba vrednosti spornega predmeta
Sentenca
Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preveriti pravilnost navedbe vrednosti spornega predmeta, kadar je od te vrednosti odvisna stvarna pristojnost ali pravica do revizije (45. člen ZPP). Če je navedba nepopolna, nediferencirana ali izostala, mora sodišče tožnika pozvati na odpravo pomanjkljivosti v skladu z določbami o popravljanju tožbe (108. člen ZPP). Zavrženje pravnega sredstva brez predhodnega poziva na dopolnitev navedbe vrednosti spornega predmeta pomeni kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen URS).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrglo tožbo, ker tožeča stranka kljub pozivu sodišča v določenem roku ni navedla vrednosti spornega predmeta, temveč jo je opredelila šele v pritožbi, kar je prepozno.
VSL sklep II Cp 401/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kršilo pravico do enakega varstva pravic, ker je revizijo zavrglo zaradi nediferencirane navedbe skupne vrednosti spornega predmeta, ne da bi tožnici prej pozvalo na dopolnitev tožbe.
-
Sodišče je revizijo zavrglo, ker tožnik v tožbi ni navedel vrednosti spornega predmeta, kar je nujno za presojo dovoljenosti revizije.
Sklep II Ips 86/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica v tožbi ni navedla vrednosti spornega predmeta v sporu o obstoju služnostne pravice, zaradi česar je bila revizija zavržena kot nedovoljena.
Sklep II Ips 576/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta označila šele med prvo glavno obravnavo, potem ko je sodišče že sprejelo dokazni sklep, zato takšna navedba ni bila upoštevana kot podlaga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 636/93 — Vrhovno sodišče