navidezna solastnina
Sentenca
Navidezna solastnina je pravni položaj, kjer se v zemljiški knjigi vodi solastnina na zemljišču, čeprav so v naravi vzpostavljeni samostojni deli stavbe, s katerimi se je pravno prometovalo kot z etažno lastnino. Bistvena predpostavka za njeno priznanje je, da so vsi solastniki soglašali z delitvijo stavbe na posamezne dele, ki so postali predmet samostojnega pravnega prometa. Takšno stanje se razlikuje od prave solastnine po tem, da idealni deleži v zemljiški knjigi ne odražajo dejanskega stanja razpolaganja s posameznimi deli stavbe (66. člen SPZ).
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila stavba z darilno pogodbo že razdeljena na posamezne dele, zato postopek delitve solastnine ni bil pravno utemeljen.
VSL Sklep I Cp 1573/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da morajo predlagatelji pri zahtevkih za posege v skupne dele stavbe podrobno opisati naravo posega, da se lahko presodi njegova dopustnost v okviru urejanja razmerij med solastniki.
VSL Sklep II Cp 2724/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Bistvena za presojo, ali gre za navidezno solastnino, je ugotovitev, ali se je promet odvijal s posameznimi deli stavbe po volji vseh lastnikov.
VSL sklep I Cp 2496/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni mogla uspeti z zahtevkom na ugotovitev solastniškega deleža na celotni nepremičnini, ker je bila v naravi pridobila lastninsko pravico na točno določenem stanovanju in souporabo drugih prostorov.
VSL sodba in sklep II Cp 31/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru potrdilo obstoj navidezne solastnine in na podlagi tega razdružilo nepremičnino ter vzpostavilo etažno lastnino na posameznih delih stavbe.
VSL sklep I Cp 89/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vknjižena solastnina ne zagotavlja pravice do posesti, če je nepremičnina v naravi razdeljena.
VSL sklep II Cp 330/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dogovor o rabi nepremičnine ali enostranska določitev dela v naravi ob odtujitvi solastninskega deleža ne zadostujeta za nastanek etažne lastnine, če ni bila vzpostavljena dejanska funkcionalna celota.
Sodba II Ips 390/2009 — Vrhovno sodišče