navidezna zamenjava stanovanja
Sentenca
Zamenjava stanovanja po Zakonu o stanovanjskih razmerjih (ZSR) je navidezna in s tem nedovoljena, če eden od imetnikov stanovanjske pravice nima namena vseliti se v stanovanje, pridobljeno s pogodbo o zamenjavi, in se v to stanovanje dejansko ne vseli (23. člen ZSR). Za presojo navidezne zamenjave ni odločilna zgolj formalna sklenitev menjalne pogodbe, temveč dejanska izvedba namena pogodbe, ki se kaže v dejanski preselitvi in uporabi zamenjanega stanovanja.
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je bila pogodba o zamenjavi stanovanj nična zaradi navideznega namena strank, kar je tožencu odvzelo pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju.
Sodba II Ips 666/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila zamenjava stanovanja navidezna, ker eden od pogodbenikov ni imel namena vselitve v pridobljeno stanovanje, kar je vplivalo na pravice tretjih oseb (uporabnikov) do stanovanja.
Sodba II Ips 700/93 — Vrhovno sodišče