ne ultra alterum tantum

Sentenca

Pravilo ne ultra alterum tantum določa, da zakonske zamudne obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, a neplačanih obresti doseže višino glavnice. Gre za kogentno določbo materialnega prava, katere namen je zaščita dolžnika pred nesorazmernim naraščanjem obveznosti. Sodišče mora na to omejitev paziti po uradni dolžnosti, pri čemer se upošteva stanje obresti do konca glavne obravnave. Ko obresti dosežejo znesek glavnice, nadaljnje obresti ne nastajajo več (277. člen ZOR, 376. člen OZ).

Pravna podlaga:

Iz posameznih sodb

V obravnavani zadevi sodišče pravila ni uporabilo za bančno vlogo, saj se pri tovrstnih razmerjih obresti sproti pripisujejo glavnici.

VSL sodba I Cp 575/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je pojasnilo uporabo pravila pri obrestih, ki so bile pred uveljavitvijo novele OZ-A zmanjšane za temeljno obrestno mero.

Sodba II Ips 655/2008 — Vrhovno sodišče
Sodišče je pojasnilo, da je omejitev veljala tudi za obdobje pred novelo OZ in da obresti prenehajo teči z dnem, ko dosežejo višino glavnice, ne glede na njihovo vrsto.

VSL sodba I Cp 387/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je poudarilo, da je treba pravilo ne ultra alterum tantum upoštevati, če je trenutek dosežene glavnice nastopil pred uveljavitvijo sprememb zakonodaje (OZ-A).

VSL sodba I Cpg 223/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je v tej zadevi presojalo časovni učinek spremembe zakonodaje glede omejitve teka zakonskih zamudnih obresti.

VSL sodba in sklep II Cp 2210/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je poudarilo, da načelo učinkuje tudi v primerih, ko je bil sklep o izvršbi izdan pred razveljavitvijo določbe 1060. člena OZ s strani Ustavnega sodišča.

VSL sodba I Cpg 1119/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je v konkretnem primeru omejilo tek zamudnih obresti do trenutka, ko te dosežejo višino glavnice.

VSL sodba I Cp 3963/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je izpostavilo, da pripis obresti h glavnici ne spremeni njihove pravne narave stranske terjatve, zato zanje še vedno velja zakonska omejitev teka obresti.

VSL sodba in sklep II Cp 2076/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je presojalo učinek odprave pravila ne ultra alterum tantum na obresti, ki so ta prag dosegle pred uveljavitvijo novele OZ-A.

VSM sodba I Cp 2164/2008 — Višje sodišče v Mariboru
Sodišče je na podlagi tega načela zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti v delu, ki presega znesek glavnice.

VSL sodba I Cpg 927/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je presojalo, ali OZ-A oziroma 376. člen OZ učinkuje na obresti, ki so glavnico dosegle pred uveljavitvijo OZ.

Sklep II Ips 983/2007 — Vrhovno sodišče
Sodišče je presodilo, da se določba 382.a člena OZ ne uporablja za zamudne obresti, ki so dosegle glavnico pred uveljavitvijo te določbe, saj je tedaj veljalo splošno pravilo 376. člena OZ.

VSK sklep I Ip 11/2008 — Višje sodišče v Kopru
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo sodbo prve stopnje, ker so zapadle obresti dosegle vtoževano glavnico še pred koncem glavne obravnave.

VDS sodba in sklep Psp 695/2006 — Višje delovno in socialno sodišče

Pravna podlaga: OZ · 1060. člen ZOR · 277. člen
Sodišče je ob upoštevanju ustavne odločbe U-I-300/04 uporabilo 376. člen OZ za omejitev teka zamudnih obresti tudi v primerih, ko je bilo obligacijsko razmerje sklenjeno pred uveljavitvijo OZ.

VSL sodba in sklep I Cp 6177/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
Sodišče je pri obračunu terjatev v sklepu o poplačilu dolžno upoštevati omejitev obresti, tudi če je bila izvršba začeta pred ustavno odločbo, ki je razveljavila prehodne določbe o uporabi starega zakona.

VSL sklep III Cp 5616/2006 — Višje sodišče v Ljubljani