nedobroverni posestnik
Sentenca
Nedobroverni posestnik je tisti, ki ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvari v posesti, jo uporabljati ali uživati. Takšen posestnik je dolžan plačati nadomestilo za uporabo tuje stvari in nosi odgovornost za škodo, nastalo s poslabšanjem ali uničenjem stvari (95. in 96. člen SPZ). Dobroverni posestnik postane nedobroveren s trenutkom, ko mu je vročena tožba, s katero lastnik zahteva vrnitev stvari ali ugotovitev lastninske pravice.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila tožena stranka opredeljena kot nedobroverni posestnik, ker je do razveze pogodbe prišlo zaradi njene volje in neizpolnitve obveznosti plačila kupnine.
VSL Sodba in sklep I Cpg 703/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri nedobrovernem posestniku za obveznost plačila uporabnine ni pomembno, ali je posestnik od stvari dejansko imel objektivno korist, temveč kakšna je bila potencialna korist, ki jo je bilo mogoče od stvari pridobiti.
VSL sodba I Cp 1711/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot nedobroverno posest štelo uporabo nepremičnine kot javnega parkirišča po pravnomočnosti sklepa o vrnitvi nepremičnine v last, pri čemer je kot vrednost plodov opredelilo pridobljene zneske parkirnine.
Sodba II Ips 396/99 — Vrhovno sodišče