nedopustna grožnja kot napaka volje

Sentenca

Grožnja kot razlog za izpodbojnost pogodbe (sporazuma) je nedopustna le, če je storjena z namenom, da se drugo stranko prisili v sklenitev pravnega posla, ki ga sicer ne bi sklenila. Opozorilo delodajalca, da bo zoper delavca sprožil disciplinski postopek, če so za to podani dejanski razlogi, ne predstavlja nedopustne grožnje, temveč zakonito izvrševanje delodajalčevih pravic in dolžnosti (60. člen ZOR).

Iz posameznih sodb

  • Sodišče je presodilo, da napoved 'ali podpišeš ali pa se bomo kje drugje pogovarjali' v konkretnem primeru ni dosegla praga nedopustne grožnje, hkrati pa tožnik izrečenih besed ni uspel dokazati.

    VDSS Sodba Pdp 275/2018 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da grožnja s podajo izredne odpovedi ali z uvedbo kazenskega postopka v konkretnem primeru ni predstavljala nedopustne grožnje, ki bi povzročila neveljavnost sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.

    VSRS Sodba VIII Ips 113/2017 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da grožnja z odpovedjo pogodbe o poslovnem sodelovanju, če ne bo podpisana poroštvena izjava za obstoječi dolg, ne predstavlja nedopustne grožnje po 45. členu OZ.

    VSRS sodba II Ips 84/2014 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da predstavitev možnosti disciplinskega postopka in izredne odpovedi zaradi kršitev delovnih obveznosti ne predstavlja nedopustne grožnje.

    Sodba VIII Ips 87/2011 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da napoved disciplinskega postopka s strani delodajalca ne pomeni nedopustne grožnje, ki bi bila podlaga za razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja.

    VDS sodba Pdp 838/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

Viri