nedostojno vedenje do uradne osebe
Sentenca
Nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju predstavlja prekršek zoper javni red in mir (7. člen ZJRM-1). Za njegovo podanost se zahteva, da storilec s svojim ravnanjem, kot je prepiranje, vpitje ali drugačno nedostojno vedenje, poseže v integriteto uradne osebe pri opravljanju njenih nalog. Objektivni znaki prekrška so podani, ko je vedenje storilca objektivno žaljivo ali neprimerno v kontekstu uradnega poslovanja, pri čemer se opis dejanja lahko utemelji s sklicevanjem na predhodno sestavljene uradne zaznamke, če so bili ti storilcu pravilno vročeni.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da ni sporno, če policist na naroku ne ponavlja opolzkih besed, ki jih je storilec namenil uradnim osebam, če se pri tem sklicuje na vročeni opis dejanja.
VSM Sodba PRp 227/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo pojasnjeno, ali je telefonski klic na policijsko postajo štel za uradno poslovanje in kako so bile žalitve tretje osebe povezane z uradnim poslovanjem policista, ki je klic sprejel.
VSC Sklep PRp 113/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Mladoletnica se je do policistov vedla nedostojno, ko jih je med postopkom identifikacije žalila in se jim vztrajno zoperstavljala.
VSC Sklep PRp 163/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj prekrška zadošča, da uradna oseba (redar) izvršuje pooblastila, tudi če v tistem trenutku ni neposredno vodila postopka zoper storilca (npr. med vožnjo službenega vozila).
VSRS Sodba IV Ips 23/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je ravnalo napačno, ko je ustavitev postopka utemeljilo s pričakovanjem višjega praga tolerance uradnih oseb, pri čemer so bili razlogi sodbe nejasni in medsebojno nasprotujoči.
VSC Sklep PRp 79/2019 — Višje sodišče v Celju