nedostojno vedenje
Sentenca
Nedostojno vedenje po 7. členu ZJRM-1 je vedenje na javnem kraju, ki povzroča vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine, oziroma vedenje, s katerim se z žaljivimi besedami škoduje ugledu posameznika ali skupine (5. točka 2. člena v zvezi s 7. členom ZJRM-1). Pri presoji, ali določeno ravnanje predstavlja prekršek, mora prekrškovni organ opraviti tehtanje med ustavno zagotovljenimi pravicami storilca (npr. svoboda govora, pravica do zbiranja) in pravicami oškodovanca (npr. osebno dostojanstvo). Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati konkretne okoliščine in dejstva, ki utemeljujejo elemente nedostojnega vedenja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj uporaba megafona in izvajanje govora na javnem kraju, ki moti sestanek politične stranke, brez opisa konkretnih okoliščin v izreku, ki bi utemeljevale nedostojnost vedenja, ne zadošča za ugotovitev prekrška.
VSK Sodba PRp 812/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da izražanje političnih stališč prek napisov in simbolov, četudi provokativnih, ne predstavlja prekrška nedostojnega vedenja, če ni dokazan namen vzbujanja nestrpnosti ali diskriminacije.
VSM Sodba PRp 4/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila ustavitev postopka utemeljena, ker ni bilo dokazano, da bi storilčevo ravnanje pri oškodovanki povzročilo vznemirjenje, razburjenje ali škodovalo njenemu ugledu.
VSC Sodba PRp 74/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo obsodilno sodbo, ker iz izreka niso bili razvidni konkretni dejanski elementi, ki bi utemeljevali zakonske znake prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1.
VSRS sodba IV Ips 24/2015 — Vrhovno sodišče