nedovoljeni dokazi
Sentenca
Dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, so nezakoniti, če odredba za preiskavo temelji na neresničnih navedbah v predlogu policije, ki so bile ključne za utemeljitev standarda utemeljenih razlogov za sum (214. člen ZKP). Ker preiskovalni sodnik nima možnosti naknadnega preverjanja resničnosti navedb pred izdajo odredbe, neresničnost bistvenih dejstev v predlogu vzpostavi utemeljen dvom v verodostojnost celotnega postopka. Takšna kršitev pomeni poseg v človekovo pravico do nedotakljivosti stanovanja in zasebnosti (36. člen URS), kar narekuje izločitev tako pridobljenih dokazov iz kazenskega spisa.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Pravilnik o izvrševanju kazni za…)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je štelo, da dokazi niso nedovoljeni, ker je bil računalnik odvzet v skladu z ZIKS-1 med prestajanjem zaporne kazni, obdolženec pa je v preiskavo privolil.
VSRS Sodba XI Ips 9889/2025 — Vrhovno sodišče
-
Priloge poročila v dopolnitev kazenske ovadbe, vložene po končani preiskavi, niso nedovoljeni dokazi.
VSC Sklep III Kp 11451/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: EKČP · 6. člen KZ-1 · 285. člen KZ-1 · 285. člen, odstavek 3 URS · 156. člen URS · 22. člen URS · 29. člen URS · 37. člen URS · 38. člen ZKP · 149.b člen ZKP · 15. člen ZKP · 154. člen ZKP · 156. člen ZKP · 16. člen ZKP · 167. člen ZKP · 18. člen ZKP · 184. člen ZKP · 83. člen ZUstS · 23. člen ZUstS · 23. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da spalnica v stanovanju, ki predstavlja del zaključene stanovanjske celote, ne uživa statusa ločenega prostora z vidika varstva zasebnosti pri izvajanju hišne preiskave.
VSC Sklep III Kp 30997/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da dokazi, pridobljeni v zakonitem davčnem postopku pred FURS, ne predstavljajo nedovoljenih dokazov v kazenskem postopku.
VSM Sklep V Kp 11476/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker pomanjkanje jasnih procesnih podatkov o prevajanju ob odvzemu prostosti ni zadostovalo za ugotovitev nedovoljenosti zasega mobilnih telefonov in SIM kartic.
VSRS Sodba XI Ips 17904/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker se je na glavni obravnavi izkazalo, da navedbe policistov v predlogu za hišno preiskavo niso ustrezale resnici, kar je privedlo do nezakonitosti pridobljenih dokazov.
VSK Sodba II Kp 45275/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da zvočni posnetek priče, pridobljen z zasebnim posegom v zasebnost, ni nedovoljen dokaz, ker je bil narejen z namenom zaščite oškodovančeve pravice do življenja, telesne integritete in osebne varnosti.
VSL Sodba II Kp 41112/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sklep o zavrnitvi izločitve dokazov, ker so bili izsledki telefonskih pogovorov pridobljeni s prikritim ukrepom, ki je posegel v zaupno komunikacijo med odvetnikom in njegovo stranko.
VSK sklep I Kp 24348/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Razveljavitev določb ZEKom-1 z odločbo Ustavnega sodišča ne vpliva na zakonitost podatkov o prometu v elektronskem omrežju, ki so bili pridobljeni na podlagi 149.b člena ZKP pred to razveljavitvijo.
VSL sklep V Kp 29017/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo odločitev o neizločitvi listin, ki so vsebovale izjave privilegirane priče iz 236. člena ZKP, dane tretjim osebam (socialnim delavkam), saj se sodba na takšne posredne dokaze ne sme opreti.
VSL sklep V Kp 7039/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo, ki je bila odrejena brez konkretiziranih razlogov za sum, so nedovoljeni, tudi če je obdolženec predmete izročil prostovoljno na poziv organov.
VSL sodba PRp 35/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da oseba ne pridobi statusa tajnega policijskega sodelavca zgolj z vpisom v register pri Ministrstvu za notranje zadeve, temveč je za zakonitost ukrepa ključna odredba preiskovalnega sodnika.
Sodba I Ips 235/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razširitev izločitvenih pravil za policijska zaslišanja na podatke, ki jih je obdolženec moral podati v okviru davčnega inšpekcijskega nadzora.
Sodba I Ips 72/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da odsotnost obdolženca pri zaslišanju priče v preiskavi sama po sebi ne pomeni, da je izpovedba nedovoljen dokaz.
Sodba I Ips 342/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo rezultate meritev za verodostojne, ker je izvedenec uporabljal naprave pooblaščene institucije, s čimer je zavrnilo trditev o nedovoljenosti dokaza zaradi domnevno neustreznih certifikatov.
Sodba I Ips 261/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da obnova spisa po 3. odstavku 257. člena Sodnega reda ne predstavlja nezakonitega pridobivanja dokazov, tudi če obsojenec o tem ni bil posebej obveščen pred glavno obravnavo.
Sodba I Ips 140/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dokazi, pridobljeni na podlagi razveljavljenega 49. člena Zakona o policiji, niso nezakoniti v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Sodba I Ips 333/2004 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec je sam posredoval telefonsko številko in kriminalista poklical oziroma se odzval na njegovo klicanje, kar je štelo za prostovoljno podajo izjave.
Sodba I Ips 364/2002 — Vrhovno sodišče
-
Poročila tajnih sodelavcev policije so bila s strani Vrhovnega sodišča opredeljena kot dovoljeni dokaz, ki ga ni treba izločiti iz sodnega spisa.
Sodba I Ips 70/2000 — Vrhovno sodišče
-
Priči sta na zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom potrdili vsebino svojih prejšnjih izjav, podanih avstrijskim organom, s čimer sta ti izjavi postali del sodnega zapisnika in dovoljen dokaz.
Sodba I Ips 362/2003 — Vrhovno sodišče
-
Opustitev obvestila obdolžencu o zaslišanju izvedenca po 178. členu ZKP ne pomeni, da je izvedensko mnenje nedovoljen dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti odločbe.
Sodba I Ips 201/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da je dokaz nedovoljen, če je policija ukrepe izvedla pred izdajo odredbe preiskovalnega sodnika, odredba pa je bila izdana zgolj naknadno za že opravljeno delo.
Sodba I Ips 5/97 — Vrhovno sodišče