nedovoljeni dokazi v kazenskem postopku
Sentenca
Sodna odločba ne sme temeljiti na dokazih, ki so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali s kršitvijo določb kazenskega postopka, za katere zakon izrecno določa, da se sodna odločba nanje ne sme opreti (18. člen ZKP). Izločitev dokazov je dopustna le, če je postopek pridobivanja dokazov tako nepošten, da krši pravico do poštenega sojenja iz 29. člena Ustave RS in 6. člena EKČP.
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o policiji (ZPol)
- Zakon o carinski službi (ZCS-1)
- Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v tem primeru kršilo pravico do molka in domnevo nedolžnosti, ker je obsodilno sodbo za kaznivo dejanje krive ovadbe utemeljilo izključno na obdolženčevi izpovedbi, ki jo je podal kot priča v drugem kazenskem postopku.
VSRS Sodba I Ips 1432/2021 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za presojo zakonitosti videoposnetka, ki ga je pridobil oškodovanec, pri čemer je sodišče tehtalo med pravico do zasebnosti obdolženca in pravico oškodovanca do varstva premoženja.
VSRS Sodba I Ips 15167/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izločitev novinarskega članka, ki ga je k ovadbi samoiniciativno priložil oškodovanec, saj ni šlo za dokaz, pridobljen s strani državnih organov.
VSM Sklep V Kp 41115/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo pritožbo, ker sklep ni temeljil na policijskih ugotovitvah, temveč na neposredno izvedenih dokazih na glavni obravnavi.
VSM Sklep II Kp 9164/2019-72 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo predlog za izločitev dokazov, pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v drugi zadevi, z utemeljitvijo, da seznanitev predsednika senata z vsebino dokaza sama po sebi ne pomeni nujno kršitve pravice do nepristranskega sojenja.
VSM Sklep V Kp 9348/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da komunikacija v zaprti skupini na družbenem omrežju ne uživa absolutne zasebnosti, saj udeleženec s sodelovanjem v komunikaciji večjega števila oseb pristane na to, da njegove izjave vidi širši krog ljudi.
VSL Sklep V Kp 18245/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodelovanje policije in carinskih organov pri pregledu vozila zaradi varovanja tajnosti prikritih preiskovalnih ukrepov ne pomeni nepoštenega postopka in ne vodi do izločitve dokazov, če so bili ukrepi izvedeni v okviru zakonskih pooblastil.
VSL Sklep II Kp 9049/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da slikovno snemanje oškodovanke brez privolitve obsojenca v konkretnem primeru predstavlja le poseg, ne pa kršitev obsojenčeve ustavne pravice do zasebnosti, zato tehtanje med pravicami ni bilo potrebno.
VSRS Sodba I Ips 9999/2014 — Vrhovno sodišče
-
Izjave kasnejših obdolžencev, podane v okviru delodajalčeve interne preiskave pred začetkom policijskega postopka, niso nedovoljeni dokazi.
VSL sklep V Kp 11443/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo izločitev poročil CSD in izjav oškodovanke, podanih na centru, ker ne gre za nedovoljene dokaze po 237. členu ZKP, zlasti ker je oškodovanka vsebino izjave na sodišču potrdila.
VSK sodba II Kp 39419/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je zapis DNK profila v bazi policije zakonit dokaz, če bi moral biti po prejšnjem postopku zoper mladoletnika izbrisan, vendar je bil ohranjen zaradi kontinuiranega kriminalnega delovanja storilca.
VSL sklep V Kp 26171/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Verodostojnost in dokazna vrednost listine sta predmet vsebinske dokazne presoje, zato nista razlog za izločitev dokaza po 18. členu ZKP, tudi če se trdi, da je listina ponarejena.
VSL sklep V Kp 12876/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da podatki, pridobljeni v medicinski anamnezi, nimajo narave izjave osumljenca, pridobljene v nasprotju s pravili o pravicah osumljenca v kazenskem postopku.
Sodba I Ips 21563/2010-80 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zbiranje obvestil s strani policije v predkazenskem postopku predstavlja zakonito pridobljene dokaze, ki jih ni treba izločiti iz spisa.
Sodba I Ips 60/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja o dovoljenosti dokazov dinamičen proces, pri čemer se lahko prvotna ocena o njihovi zakonitosti na glavni obravnavi spremeni na podlagi dodatno ugotovljenih dejstev.
Sodba XI Ips 34619/2011-113 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pregled zaseženega računalnika brez prisotnosti lastnika ne predstavlja nujno nedovoljenega dokaza, če kršitev ni izrecno opredeljena kot izločitveni razlog.
Sodba I Ips 2/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izjava osumljenca, s katero je policistom pokazal lokacijo odvrženega predmeta, ni nedovoljen dokaz, saj je bila podana po ustreznem pouku o pravicah.
VSL sodba I Kp 113/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti, ker zatrjevana kršitev glede nedovoljenosti dokazov ni bila očitna (prima facie) in bi zahtevala predhodno ugotavljanje dejstev.
Sodba I Ips 185/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila oprta na izpovedbo kriminalista o vsebini izjav osumljenca, podanih v okviru zbiranja obvestil po 148. členu ZKP.
Sklep Kp 12/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zakonitost varnostnega pregleda po 38. členu Zakona o policiji in zasega predmetov, ki so bili uporabljeni kot dokaz v postopku za kaznivo dejanje velike tatvine.
Sodba I Ips 90/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da uradni zaznamki pooblaščenih uradnih oseb niso nedovoljeni dokazi.
Sodba I Ips 274/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je kot dokaz uporabilo pričanje policista o vsebini osumljenčeve izjave, ki bi morala biti izločena iz spisa.
Sodba I Ips 354/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da branje kazenske ovadbe z obsojenčevo izjavo, dano policiji, ni predstavljalo bistvene kršitve postopka, saj sodba na tem dokazu ni temeljila.
Sodba I Ips 95/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj dejstvo, da se obvestilo osumljenca policiji nahaja v spisu, ne povzroči bistvene kršitve postopka, če dokaz ni bil uporabljen kot podlaga za obsodilno sodbo.
Sodba I Ips 22/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je bila ovadba podana pod vplivom mamil, ne predstavlja nedovoljenega dokaza v smislu 237. člena ZKP, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila volja priče pri zaslišanju izsiljena s strani organov pregona.
Sodba I Ips 11/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da so dokazi, pridobljeni s strani tujih organov, avtomatično nedovoljeni, ter poudarilo, da je zakonitost treba presojati za vsak dokaz posebej.
Sodba I Ips 234/98 — Vrhovno sodišče