nedovoljeno davčno izogibanje
Sentenca
Nedovoljeno davčno izogibanje predstavlja ravnanje, pri katerem je izključni namen pravnega posla pridobitev neupravičene davčne ugodnosti in preprečitev dosege cilja davčnega predpisa. Takšni posli se od dopustne davčne optimizacije razlikujejo po tem, da zlorabljajo pravno obliko za doseganje ekonomskih posledic, ki so v nasprotju z namenom zakona. Ob ugotovitvi takšnega izogibanja se davčna obveznost odmeri na podlagi dejanskih gospodarskih oziroma ekonomskih dogodkov, ne glede na izbrano pravno obliko (74. člen ZDavP-2).
Iz posameznih sodb
-
Davčni organ mora v odločbi jasno pojasniti, katere konkretne okoliščine in pravni posli predstavljajo umetno shemo brez ekonomske vsebine, sicer je obrazložitev pomanjkljiva.
UPRS Sodba I U 931/2022-12 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je davčno izogibanje mogoče presojati tudi pri pravnoformalno pravilno izvedenih poslih, kot je odkup lastnih poslovnih deležev, če ti služijo kot del širšega umetnega konstrukta.
VSRS Sklep X Ips 4/2024 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja poslovnega deleža ni bila zgolj obvod za izplačilo dobička, saj je novoustanovljena družba dejansko prevzela del poslovne dejavnosti, kar predstavlja avtonomno poslovno odločitev.
UPRS Sodba in sklep I U 744/2019-19 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo nižje obdavčitve pri prodaji poslovnega deleža v primerjavi z izplačilom dobička še ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja, če je posel dopusten in so z njim nastale dejanske pravne ter ekonomske posledice.
UPRS Sodba I U 40/2022-10 — Upravno sodišče
-
V tej zadevi so družbeniki s pomočjo obvladovane družbe ustvarili shemo prodaje poslovnih deležev, ki je služila zgolj prikritemu izplačilu dividend, s čimer so se izognili plačilu dohodnine.
UPRS Sodba I U 2185/2018-46 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je pridobitev lastnih poslovnih deležev družbe od njenega večinskega družbenika brez predhodne cenitve predstavljala prikrito izplačilo dobička oziroma nedovoljeno davčno izogibanje.
UPRS Sodba in sklep I U 388/2019-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj en sam pravni posel, sklenjen v skladu z namenom zakonodajalca, ne more šteti za umetno shemo, ki bi upravičevala uporabo pravil o nedovoljenem davčnem izogibanju.
UPRS Sodba I U 1235/2021-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj sklenitev enega pravnega posla, ki je zakonito dopuščen za dosego določenih ekonomskih učinkov, ne pomeni nedovoljenega davčnega izogibanja.
UPRS Sodba I U 531/2021-7 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora davčni organ za dokaz zlorabe predpisov celovito utemeljiti obstoj tako objektivnih kot subjektivnih elementov, česar v obravnavanem primeru ni storil.
UPRS Sodba I U 1922/2020-13 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni umeten pravni konstrukt in ne predstavlja zlorabe predpisov, tudi če je bil primarni motiv strank doseganje ugodnejše davčne obravnave izplačanih sredstev.
UPRS Sodba I U 328/2020-10 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila reorganizacija skupine in prenos poslovnih deležev izvedena zgolj zaradi davčne optimizacije oziroma izogibanja davku od dohodka iz kapitala.
VSRS Sodba X Ips 26/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prodaja poslovnega deleža, pri kateri je bila kupnina izplačana šele po prejemu dividend, predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje, saj je prikrivala izplačilo dividend fizični osebi.
VSRS Sodba X Ips 283/2016 — Vrhovno sodišče