negatorna tožba solastnika
Sentenca
Solastnik ima pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari ali na njenem delu, če ga kdo tretji ali drug solastnik protipravno vznemirja na način, ki ni odvzem stvari (99. in 100. člen SPZ). S tožbo lahko zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove vsako nadaljnje vznemirjanje, pri čemer tak zahtevek ne zastara.
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je s tožbo utemeljeno zahtevala opustitev posegov v skupne dele stavbe, ker toženec za izvedbo gradbenih del na fasadi in plošči hiše ni pridobil njenega soglasja.
VSL Sodba II Cp 2930/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odstranitev balkonskih pregrad, ker je toženka z njimi varovala svojo ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, hkrati pa tožnica ni izkazala, da bi bila uporaba balkona omejena preko njenega idealnega solastninskega deleža.
VSL sodba II Cp 1464/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom za vzpostavitev prejšnjega stanja, ker ni dokazal, da bi ravnanje tožencev (postavitev nadstreška, povezava greznic) predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje njegove solastninske pravice.
VSL sodba I Cp 2872/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postavitev snegolovov na solastni nepremičnini predstavlja krajevno običajen način uporabe, zato takšna postavitev ne pomeni protipravnega vznemirjanja solastninske pravice drugega solastnika.
VSL sodba I Cp 3217/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti tožbeni zahtevek za varstvo solastninske pravice na delu stvari jasno opredeljen, sicer je zahtevek nesklepčen.
VSL sklep II Cp 1922/2009 — Višje sodišče v Ljubljani