negatorni zahtevek
Sentenca
Negatorni zahtevek je pravno sredstvo, s katerim lastnik ali domnevni lastnik zahteva prenehanje protipravnega vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja, kadar do vznemirjanja prihaja drugače kot z odvzemom stvari (99. člen SPZ). Za uspeh z zahtevkom mora biti izkazano, da je vznemirjanje protipravno, kar pomeni, da vznemirjajoča oseba nima pravnega naslova za svoje ravnanje. Če med solastniki obstaja veljaven dogovor o deljeni uporabi nepremičnine, takšen dogovor predstavlja pravni naslov, ki solastnika omejuje pri uveljavljanju negatornega zahtevka zoper drugega solastnika.
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da lahko lastnik nepremičnine uveljavlja negatorni zahtevek za izpraznitev objekta zoper tretjo osebo, ki ga uporablja brez pravnega naslova, tudi če je objekt zgrajen čez mejo in razmerje med mejnima lastnikoma še ni urejeno.
VSRS Sklep II Ips 19/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: SPZ · 16. člen SPZ · 18. člen SPZ · 47. člen SPZ · 8. člen SPZ · 92. člen SPZ · 99. člen -
Sodišče je presodilo, da dogovor o uporabi nepremičnine, ki ni bil odpovedan, veže tudi kasnejšega pridobitelja solastninskega deleža, zato tožnik z negatornim zahtevkom ni mogel uspešno zahtevati odstranitve objektov, ki so bili postavljeni v skladu s tem dogovorom.
VSL sodba I Cp 2745/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zahtevek za zgraditev škarpe (negatorni zahtevek) in zahtevek za povračilo stroškov posestnika ne predstavljata zahtevkov v zvezi s stvarno pravico na nepremičnini, ki bi izključevali uporabo pravil o gospodarskih sporih.
VSL sklep I Cpg 8/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dovoljenje za poseg v lastninsko pravico, podano prek pooblaščenca, izključuje protipravnost vznemirjanja, če tožeča stranka ne dokaže prekoračitve ali neobstoja pooblastila.
VSL sodba II Cp 1318/2011 — Višje sodišče v Ljubljani