nemožnost izpolnitve obveznosti
Sentenca
Nemožnost izpolnitve obveznosti v dvostranski pogodbi pomeni ugasnitev obveznosti stranke le, če je izpolnitev objektivno nemogoča za vsakogar, ne le za konkretnega dolžnika. Obveznost ne ugasne, če jo lahko namesto dolžnika opravi kdo drug. Če je nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, obveznost prve stranke ugasne, pri čemer ta ohrani svojo terjatev do druge stranke, zmanjšano za koristi, ki jih je imela zaradi oprostitve lastne obveznosti (117. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožena stranka odgovorna za nemožnost izpolnitve storitev odstopnika v času odpovednega roka, zato je bila dolžna plačati pavšalni znesek po pogodbi.
VSL Sodba I Cpg 462/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je neuspešno uveljavljala nemožnost izpolnitve zaradi zdravstvenih razlogov tretjega subjekta v pogodbi o sofinanciranju.
VSL Sodba I Cp 427/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je leasingojemalec odgovoren za nemožnost izpolnitve, ker je opustil obveznost zavarovanja vozila pred krajo, s čimer je preprečil vzpostavitev stanja, kot da do škodnega dogodka ne bi prišlo.
VSL Sodba I Cpg 189/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo treba presojati odgovornost za nesklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki je vsebovala sporne pogodbene kazni in obveznosti vračila stroškov izobraževanja.
VDSS Sklep Pdp 159/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo 116. člena OZ, ker okoliščine primera niso onemogočile izpolnitve obveznosti iz pravnih ali naravnih razlogov.
VSRS Sodba II Ips 344/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bolezen štipendista predstavlja okoliščino, zaradi katere štipendist ni odgovoren za neizpolnitev obveznosti dokončanja študija.
VDSS sodba Pdp 799/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da v primeru, ko izpolnitev postane nemogoča zaradi ravnanja obeh strank, nasprotna obveznost preneha po analogiji s prvim odstavkom 116. člena OZ, pri čemer ima oškodovana stranka zahtevek za povračilo škode.
VSL sodba II Cp 2331/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dolžnost vrnitve sorazmernega dela subvencije za zaposlitev ostane podana tudi v primeru, ko je izpolnitev postala nemogoča zaradi opustitve sodelovalne dolžnosti druge stranke.
VSL sodba I Cpg 586/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je stališče uporabilo v kontekstu obveznosti izvajalca javne gospodarske službe, ki mu je uporabnik neupravičeno preprečil izvedbo storitve.
VSL sodba I Cp 2522/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni odgovorna za neizpolnitev pogodbene obveznosti, ker tožena stranka ni organizirala poslovnega dogodka, ki je bil predpogoj za izvedbo obveznosti tožeče stranke.
VSL sodba I Cpg 126/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delodajalec delavcu ni zagotovil sredstev za prevoz na delo v drug kraj, čeprav je vedel, da delavec nima lastnih sredstev za to, zato delavcu ni mogoče očitati kršitve pogodbenih obveznosti zaradi neprisotnosti.
VDSS sodba Pdp 949/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka zaradi prenehanja Sklada in nezanimanja zavarovalnic za prevzem portfelja ni mogla izpolniti obveznosti prenosa zavarovalnih pogodb.
Sodba VIII Ips 130/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ugovor ugasle terjatve v postopku zavarovanja, kjer je tožeča stranka trdila, da je obveznost plačila kupnine ugasnila zaradi prodaje nepremičnine tretji osebi s strani prodajalca.
VSL sklep II Cp 4389/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o nemožnosti izpolnitve smiselno uporabljajo tudi za pravice, določene po vrsti.
Sodba III Ips 88/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vnovčenje akceptnega naloga s strani upnika, ki povzroči finančne težave dolžnika, ne pomeni nemožnosti izpolnitve, ki bi dolžnika razbremenila obveznosti iz sporazuma.
VDS sodba Pdp 1188/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pri ugasnitvi obveznosti zaradi objektivne nemožnosti neupravičena pridobitev vrne v obsegu povečanja premoženja, kar v primeru delne izvedbe lahko pomeni vrnitev sorazmerne denarne vrednosti.
Sodba in sklep III Ips 145/98 — Vrhovno sodišče