neobličnost pogodbe
Sentenca
Če je za sklenitev pogodbe z zakonom predpisana posebna oblika, velja ta zahteva praviloma tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve. Vendar so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je bila prvotna oblika predpisana zgolj v interesu pogodbenih strank in ne zaradi varstva javnega interesa (51. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dogovor o odložitvi zapadlosti terjatve, ki olajšuje dolžnikov položaj, ne zahteva enake obličnosti kot prvotni notarski zapis, saj urejanje premoženjskih razmerij med bivšima zakoncema ni v javnem interesu.
VSM Sklep I Ip 500/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da sta sklenitev pogodbe s konkludentnimi dejanji in ustna sprememba pogodbe veljavna instituta, ki omogočata ohranitev pogodbenega razmerja v veljavi.
VSL Sodba I Cpg 863/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila izjava o odstopu od pogodbe o priznanju dolga veljavna, čeprav ni bila lastnoročno podpisana, saj zakon za to vrsto pogodbe ne zahteva posebne oblike.
VSL Sodba I Cp 1187/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pisna klavzula o obličnosti ni bila del izvornega dogovora, saj stranki veljavnosti ustnega sporazuma nista povezali s pisno obliko.
Sodba II Ips 1051/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost ustnega dogovora o odložnem pogoju pri prodajni pogodbi, za katero se ne zahteva pisna oblika.
Sodba II Ips 110/2001 — Vrhovno sodišče