neobstoječa pogodba
Sentenca
Pogodba med strankama ne nastane, če med njima obstaja nesporazum o bistvenih sestavinah pogodbe, kot je predmet obveznosti (63. člen ZOR). Ker pogodba v takšnem primeru sploh ni nastala, je pravno nemogoče zahtevati njeno razdrtje zaradi neizpolnitve. V primeru neobstoječe pogodbe se vzpostavi stanje neupravičene obogatitve, kjer je treba prejeto vrniti v skladu s pravili o neupravičeni obogatitvi in ne po pravilih o posledicah razdrtja pogodbe.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bil aneks k pogodbi o zaposlitvi ocenjen kot neobstoječ, ker ga je v imenu delodajalca podpisala oseba brez ustreznega pooblastila, delodajalec pa ga ni naknadno odobril.
VDSS sodba Pdp 52/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da odsotnost poslovne sposobnosti podpisnika pomeni, da pogodba sploh ni nastala, zato se za presojo posledic uporabijo pravila o ničnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 3715/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru so bile pogodbe o prenosu blagovnih znamk neobstoječe, ker jih je podpisala neupravičena oseba brez naknadne odobritve likvidacijskega upravitelja.
VSL sodba in sklep I Cpg 1022/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo neobstoj pogodbe zaradi pomanjkanja pooblastila osebe, ki je pogodbo sklenila v imenu Republike Slovenije.
VSL sodba II Cp 1552/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da ustno sklenjene pogodbe za nepremičnino ni mogoče razdreti, če je med strankama obstajal nesporazum o predmetu obveznosti.
VSL sodba in sklep I Cp 1763/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obstoj pogodbe v situaciji, ko je kot stranka nastopala neobstoječa pravna oseba (skupna obratovalnica).
VSL sklep Cpg 117/93 — Višje sodišče v Ljubljani