neopravičen izostanek z dela

Sentenca

Neopravičen izostanek z dela kot razlog za prenehanje delovnega razmerja zahteva objektivno odsotnost upravičenega razloga za delavčevo neizpolnjevanje delovnih obveznosti. Zgolj delavčevo subjektivno prepričanje o upravičenosti odsotnosti (dobra vera) ne more nadomestiti manjkajočega zdravniškega potrdila ali drugega zakonsko priznanega opravičila. Delavec se mora ravnati po dokončnih odločitvah pristojnih organov, kot je zdravniška komisija; zavestno tveganje in nespoštovanje teh mnenj v upanju na kasnejšo odobritev bolniškega staleža ne predstavlja upravičenega razloga za odsotnost.

Iz posameznih sodb

  • V konkretnem primeru je bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi neopravičene odsotnosti pet zaporednih delovnih dni, ker za sporno obdobje ni predložila potrdila o začasni nezmožnosti za delo.

    Sodba VIII Ips 273/2007 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica je zaradi nevestnega ravnanja glede spremljanja lastnega bolniškega staleža in neobveščanja delodajalca o spremembi naslova povzročila okoliščine, zaradi katerih je bila njena odsotnost z dela šteta za neupravičeno.

    Sodba VIII Ips 159/2007 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali delavčevo subjektivno prepričanje o podaljšanju bolniškega staleža, kljub mnenju zdravniške komisije, opravičuje izostanek z dela.

    Sklep VIII Ips 131/2006 — Vrhovno sodišče

  • V konkretnem primeru je delovno razmerje prenehalo zaradi neupravičenega izostanka, potem ko zdravniška komisija ni podaljšala bolniškega staleža, delodajalec pa ni odobril dopusta, delavec pa se na delo ni vrnil.

    VDS sodba Pdp 1447/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožnik je neupravičeno izostal z dela po zaključku bolniškega staleža, ker se ni zglasil pri delodajalcu in ni vnaprej opozoril na svojo zdravstveno omejitev glede nočnega dela.

    VDS sodba Pdp 712/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da disciplinski ukrep zaradi neopravičenega izostanka ne more obstati, če je bila odločitev zdravniške komisije o neupravičenosti bolniškega staleža v socialnem sporu spremenjena v korist delavca.

    VDS sodba Pdp 832/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delodajalec ni izkazal, da bi bil delavec za sporne sobote in nedelje vnaprej razporejen na delo, zato očitki o petih zaporednih neopravičenih izostankih niso bili utemeljeni.

    VDS sodba Pdp 1078/2001 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da zgolj subjektivno prepričanje delavca o neželenosti na delovnem mestu, ki izhaja iz pogovorov z nadrejenimi, ne opravičuje izostanka z dela.

    VDS Sodba Pdp 485/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da vojni dogodki in prekinjene prometne povezave ne predstavljajo opravičljivega razloga za petdnevni izostanek z dela.

    VDS sodba Pdp 138/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je poudarilo, da odklonitev podpisa povratnice o prejemu poziva na delo ne prepreči nastopa pravnih posledic vročitve, če je delavec dejansko prejel sklep delodajalca.

    VDS sodba Pdp 1537/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V konkretnem primeru je šlo za samovoljno izrabo dopusta kljub pisni odredbi delodajalca in ustnemu opozorilu nadrejenega, da delavec nima odobrenega nadaljevanja dopusta.

    VDS Sodba Pdp 289/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da delavka ni izostala neopravičeno, ker ji delodajalec po zaprtju poslovnega prostora ni zagotovil ustrezne pisne razporeditve na drugo delovno mesto.

    VDS sodba Pdp 1078/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bila odsotnost ocenjena kot neopravičena, ker tožnik kljub pozivu delodajalca ni predložil zdravniškega potrdila ali drugih ustreznih dokazov za svojo odsotnost.

    VDS Sodba Pdp 1806/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da zgolj ustna prepoved delodajalca brez elementa resne grožnje ne opravičuje delavčevega samovoljnega prenehanja prihajanja na delo.

    VDS sodba Pdp 78/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bila odpoved delovnega razmerja zakonita, ker tožnica ni predložila bolniškega lista ali drugih dokazov o nezmožnosti za delo za obdobje petih zaporednih delovnih dni.

    VDS sodba Pdp 1773/97 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Tožena stranka je neutemeljeno očitala neupravičen izostanek delavcu, ki je bil v času poziva na delo v bolniškem staležu, po zaključku le-tega pa je nadaljeval z že odobrenim letnim dopustom.

    VDS sodba Pdp 249/98 — Višje delovno in socialno sodišče

  • V tej zadevi je bilo sporno, ali se delavec, ki je bil na čakanju na delo, šteje za neopravičeno odsotnega, če se na poziv delodajalca ni zglasil na delo zaradi zadržanosti v tujini.

    Sklep VIII Ips 18/97 — Vrhovno sodišče

  • V obravnavanem primeru je bilo sporno, ali je delavka imela odobren dopust in ali je bil bolniški stalež pravilno upoštevan pri presoji odsotnosti.

    VDS sklep Pdp 24/95 — Višje delovno in socialno sodišče

  • Sodišče je presodilo, da je bil izostanek z dela neopravičen, ker je delavec odšel v državo, kjer so potekali boji, in je moral predvideti tveganje nezmožnosti pravočasne vrnitve na delo, kljub predhodnemu opozorilu delodajalca.

    Sodba VIII Ips 140/95 — Vrhovno sodišče

  • Tožnica je samovoljno odšla na dopust zgolj na podlagi obvestila delodajalcu, kar je sodišče ocenilo kot neopravičeno odsotnost, saj to ni bilo v skladu s pravili o koriščenju dopusta.

    Sodba VIII Ips 43/95 — Vrhovno sodišče

  • Sodišče je v tem primeru potrdilo, da je bilo koriščenje dopusta brez dovoljenja delodajalca utemeljen razlog za prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravičenega izostanka z dela.

    Sodba VIII Ips 103/95 — Vrhovno sodišče

Viri