neopravičena odsotnost z dela
Sentenca
Neopravičena odsotnost z dela je kršitev delovnih obveznosti, ki delodajalcu omogoča prenehanje delovnega razmerja. Čeprav formalno priznanje bolniškega staleža ni edini dokaz za upravičenost odsotnosti, mora delavec v primeru spora dokazati obstoj objektivnih okoliščin, ki so mu onemogočale opravljanje dela (npr. začasna nezmožnost za delo ali koriščenje dopusta). Odsotnost brez ustrezne zdravstvene dokumentacije ali drugega pravnega temelja se šteje za neupravičeno (100. člen ZDR).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila odsotnost šteta za neopravičeno, ker delavec kljub zahtevi pravilnika ni pridobil predhodnega soglasja vodje organizacijske enote za koriščenje letnega dopusta.
Sodba VIII Ips 329/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni dokazala dejanske odsotnosti tožnika, saj se je osredotočila le na pomanjkljivo evidentiranje prihodov in odhodov, namesto na dokazovanje dejanskega izostanka z dela.
Sodba VIII Ips 271/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji neopravičene odsotnosti poudarilo pomen ugotavljanja dejanske zdravstvene zmožnosti delavca in njegove dobre vere glede odobrenega bolniškega staleža, pri čemer je izpostavilo potrebo po izvedbi dokazov o zdravstvenem stanju.
VDS sklep Pdp 623/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila odsotnost šteta za neopravičeno, ker delavec ni predložil dokazil o opravljanju izpitov v času študijskega dopusta, pravice do letnega dopusta pa je že v celoti izrabil.
VDS sodba Pdp 27/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj naknadno priznan bolniški stalež po 83. členu ZZVZZ ne izključuje dolžnosti sodišča, da v delovnem sporu vsebinsko preveri obstoj dejanskih zdravstvenih razlogov za odsotnost z dela.
VDS Sklep Pdp 537/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delavki ni mogoče očitati neopravičene odsotnosti, ker je naknadno pridobila odločbo ZZZS o bolniškem staležu za čas, ko je bila odsotna z dela.
VDS Sodba Pdp 447/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni neopravičeno izostala z dela, ker je ravnala v dobri veri in v interesu bolnega otroka, čeprav je zdravnik naknadno preklical že odobreni bolniški stalež.
VDS sodba Pdp 1279/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru delavec ni uspel dokazati, da je bila njegova odsotnost posledica zdravstvenih težav, saj ni predložil ustreznega bolniškega lista, niti ni bilo ugotovljeno, da bi koristil dopust.
Sodba VIII Ips 105/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila odsotnost delavca neopravičena, ker ni imel odobrenega koriščenja dopusta, delovno razmerje pa mu je zaradi kasnejše vrnitve na delo prenehalo na podlagi določbe o neupravičeni odsotnosti, ne pa zaradi neupravičene odsotnosti, ki bi trajala trajno.
VDS sodba in sklep Pdp 109/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delavec, ki se je kljub vedenju o vojnih razmerah odpravil na območje konflikta, je prevzel tveganje za svojo pravočasno vrnitev na delo, zato njegova odsotnost zaradi pridržanja v taborišču ni bila šteta kot višja sila.
Sodba VIII Ips 183/95 — Vrhovno sodišče