neplačevanje preživnine
Sentenca
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine stori oseba, ki ne izpolnjuje svoje zakonske obveznosti preživljanja, čeprav bi to zmogla in je višina obveznosti določena z izvršilnim naslovom (203. člen KZ). Preživninska obveznost ima prednost pred drugimi finančnimi obveznostmi dolžnika, saj je usmerjena v zagotavljanje nujnih življenjskih potreb upravičenca. Za obstoj kaznivega dejanja je ključna zmožnost storilca za plačevanje, ki jo sodišče presoja glede na dejanske okoliščine njegovega premoženjskega stanja in zaposlitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da obdolženčevo sklicevanje na plačevanje obrokov kredita in druge stroške ne izključuje njegove kazenske odgovornosti za neplačevanje preživnine.
VSM sodba IV Kp 34117/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da ima preživninska obveznost absolutno prednost pred drugimi obveznostmi obdolženca, ne glede na njegovo zaposlitveno situacijo.
VSL sodba I Kp 1122/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obdolženec, ki opravlja zasebno gostinsko dejavnost in ustvarja dohodke, ne more uspešno uveljavljati nezmožnosti plačevanja preživnine zaradi osebnih sporov z bivšo partnerko ali preživninsko upravičenko.
VSL sodba Kp 1316/93 — Višje sodišče v Ljubljani