neposredna obtožnica oškodovanca kot tožilca
Sentenca
Če oškodovanec kot tožilec vloži neposredno obtožnico za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, se takšna obtožnica po zakonu šteje za zahtevo za preiskavo (drugi odstavek 271. člena ZKP). V takšnem primeru sodišče zadevo odstopi preiskovalnemu sodniku, ki mora ugotoviti vse procesne in materialne predpostavke za uvedbo preiskave, preden se postopek nadaljuje v fazo obtožbe.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v tem primeru preuranjeno meritorno odločilo o ugovoru zoper neposredno obtožnico, ne da bi predhodno opravilo preizkus zahteve za preiskavo, ki ga mora v takšnem primeru opraviti preiskovalni sodnik.
VSM Sklep II Kp 18871/2025 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZKP · 170. člen ZKP · 170. člen, odstavek 1 ZKP · 170. člen, odstavek 2 ZKP · 270. člen ZKP · 270. člen, odstavek 2 ZKP · 271. člen ZKP · 271. člen, odstavek 2 ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 278. člen ZKP · 278. člen, odstavek 1 -
V obravnavani zadevi je bila obtožnica oškodovanca kot tožilca vložena brez predhodne preiskave za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let, zato se šteje, da je bila podana zahteva za preiskavo, o kateri mora odločiti preiskovalni sodnik.
VSK sklep II Kp 53/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bila neposredna obtožnica zaradi kaznivega dejanja hude telesne poškodbe (za katero je zagrožena kazen do 10 let zapora) pravilno prekvalificirana v zahtevo za preiskavo.
VSC sklep Kp 60/2005 — Višje sodišče v Celju