neposredni zahtevek podizvajalca
Sentenca
Podizvajalec lahko od naročnika zahteva neposredno plačilo za opravljeno delo le pod pogoji, ki jih določa 631. člen OZ. Ključna predpostavka za uspeh takšnega zahtevka je, da terjatev podizvajalca ni sporna. Če naročnik uveljavlja ugovore glede kakovosti opravljenega dela ali obstoja napak, terjatev postane sporna, s čimer odpade pravna podlaga za neposredno uveljavljanje plačila.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Posebne gradbene uzance (Posebne gradbene uzance)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2B)
- Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da podizvajalec zaradi unovčenja garancije za dobro izvedbo del ne more biti v boljšem položaju, kot če bi dela opravil v celoti in pravočasno, zato neizpolnitev pogoja izročitve garancije za odpravo napak preprečuje zapadlost terjatve.
VSL Sodba I Cpg 602/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da koneksnost terjatev ne pomeni zgolj del, opravljenih v okviru istega pogodbenega razmerja, temveč se morata obe terjatvi nanašati na konkretno ista opravljena dela.
VSL Sodba II Cp 483/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo zahtevek podizvajalca v zvezi z neplačilom za izvedbo fasaderskih del.
VSL Sodba I Cp 41/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dopis, v katerem podizvajalec le obvešča naročnika o neplačilih izvajalca in ne opredeli višine terjatve, ne zadostuje za vzpostavitev neposrednega zahtevka po 631. členu OZ.
VSRS Sklep II Ips 201/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pogodba o sofinanciranju nalog na podlagi zakona ne predstavlja podjemne pogodbe po 619. členu OZ, zato podizvajalci do naročnika nimajo neposrednega zahtevka po 631. členu OZ.
VSRS Sklep III Ips 64/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da izvajalčeva pripoznava terjatve varuje nevtralen položaj naročnika, zato učinek zakonite cesije nastopi že z trenutkom podaje zahteve.
VSRS Sklep III Ips 88/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti terjatev glavnega izvajalca do naročnika zapadla najkasneje ob zaključku glavne obravnave, na kateri sodišče obravnava zahtevek podizvajalca.
VSRS Sodba III Ips 74/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 631. člen -
Sodišče je poudarilo, da neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika ne preneha niti v primeru stečaja glavnega izvajalca, saj se pravne posledice stečaja nanašajo zgolj na terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ne pa na samostojno terjatev podizvajalca do naročnika.
VSRS Sodba III Ips 52/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da podizvajalec z začetkom stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem izgubi pravico do uveljavljanja neposrednega zahtevka do naročnika.
VSRS Sodba III Ips 96/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek podizvajalca, ker je bila terjatev sporna zaradi ugovora naročnika o obstoju stvarnih napak na opravljenem delu.
VSL Sodba I Cp 515/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za uspeh neposrednega zahtevka nujna dospelost terjatve v razmerju med naročnikom in glavnim izvajalcem, kar je ključno v primerih, ko glavni izvajalec zaide v stečaj.
VSL sodba I Cpg 1428/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da naročnik ni dolžan pokrivati razlike med terjatvami podizvajalcev in znižano obveznostjo do izvajalca, ki je nastala zaradi utemeljenih nasprotnih zahtevkov naročnika iz naslova kršitev pogodbe.
VSL sodba I Cpg 230/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca s strani slednjega izrecno pripoznana, da bi lahko podizvajalec uspešno uveljavljal neposredni zahtevek proti naročniku.
VSC sodba Cpg 116/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da neposredni zahtevek podizvajalca ni mogoč, če naročnik nima ustrezne obveznosti do glavnega izvajalca, saj bi to poseglo v pravico naročnika do ugovorov.
VSL sodba I Cpg 1413/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazno breme o plačilu terjatve glavnemu izvajalcu na strani naročnika, ker gre za dokazovanje negativnega dejstva.
VSL sodba I Cpg 673/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da neposredni zahtevek podizvajalca ni odvisen od stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem, saj gre za terjatev do naročnika, ki jo lahko podizvajalec uveljavlja zunajsodno.
VSL Sodba I Cpg 1295/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo utemeljenosti zahtevka nepomembno, ali je zapadla terjatev obstajala že ob vložitvi tožbe, saj se pravni učinki neposrednega zahtevka vzpostavijo z njegovo uveljavitvijo.
VSL Sodba I Cpg 1993/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni imela direktnega zahtevka zoper naročnika, ker je bila v razmerju do njega šele 'podizvajalka podizvajalke'.
VSL sodba I Cpg 1019/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je terjatev priznana, ko investitor potrdi situacijo glavnega izvajalca ali ko je terjatev vključena v končni obračun posla, pri čemer se zamude pri potrjevanju situacij ne smejo šteti v škodo naročnika.
VSL sodba I Cpg 1212/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti zahtevek podan pred začetkom stečaja, saj ločitvena pravica ne more nastati po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem.
VSK sodba Cpg 7/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Začetek postopka prisilne poravnave nad glavnim izvajalcem ne vpliva na pravico podizvajalca do neposrednega zahtevka do naročnika, saj podizvajalec v tem razmerju ni upnik insolventnega dolžnika.
VSL sodba I Cpg 61/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za uspeh podizvajalca ključna pripoznanost terjatve v razmerju do podjemnika, medtem ko pripoznanost terjatve med izvajalcem in naročnikom ni procesna predpostavka za neposredno tožbo.
VSL sodba I Cpg 1590/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo prednosti med terjatvami (npr. med cesionarjem in podizvajalci) ključno ugotoviti časovni trenutek nastanka oziroma uveljavitve posameznega zahtevka.
VSK sklep Cpg 165/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti za utemeljenost zahtevka podana vsebinska povezanost (koneksnost) med deli podizvajalca in konkretno gradbeno pogodbo, sklenjeno med naročnikom in glavnim izvajalcem.
VSL sodba I Cpg 1675/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za uveljavljanje neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika pri gradbeni pogodbi, ki je predmet javnega naročila, ni potreben status nominiranega podizvajalca.
VSL sodba I Cpg 995/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za izpolnitev pogoja pripoznanosti terjatve zadošča, da sta ugotovljena njen obstoj in višina, kar varuje naročnika pred neupravičenimi plačili.
VSL sodba I Cpg 702/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek podizvajalca, ker je investitor (naročnik) glavnemu izvajalcu že poravnal vsa izvedena dela po izstavljenih situacijah.
Sodba III Ips 100/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je naročnik s svojim ravnanjem in priznavanjem zahtevkov sodelavcev (podizvajalcev) pri delih na zemljišču prevzel obveznost neposrednega plačila.
VSL sodba I Cp 1275/93 — Višje sodišče v Ljubljani