neposredno sodno varstvo v delovnem sporu
Sentenca
Neposredno sodno varstvo po četrtem odstavku 200. člena ZDR-1 je dopustno za uveljavljanje čistih denarnih terjatev iz delovnega razmerja, pri čemer delavcu pred vložitvijo tožbe ni treba predhodno pisno zahtevati odprave kršitve pri delodajalcu. Čista denarna terjatev je tista, pri kateri je višina zahtevka določljiva na podlagi vnaprej znanih parametrov, kot je plačilo za dejansko opravljeno delo v primerjavi s pogodbeno določenim delovnim mestom.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo, ali je zahtevek za plačilo razlike v plači zaradi napačne prevedbe še mogoče šteti za čisto denarno terjatev po modifikaciji tožbenega zahtevka.
VDSS Sodba Pdp 485/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je zahtevek za plačilo razlike v plači zaradi dejansko opravljenega dela na delovnem mestu z višjo stopnjo zahtevnosti čista denarna terjatev, ki omogoča neposredno sodno varstvo.
VDSS Sodba Pdp 332/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vključitev v sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za gasilca nima narave čiste denarne terjatve, zato neposredna tožba brez predhodne zahteve pri delodajalcu ni dopustna.
VDSS sklep Pdp 524/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je zahtevek za plačilo stroškov prehrane med delom dopustno uveljavljati neposredno s tožbo, ne da bi delavec predhodno moral zahtevati odpravo kršitev pri delodajalcu.
VDSS sodba Pdp 354/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje je napačno zavrglo tožbo zaradi disciplinske odgovornosti, ker je zmotno štelo, da je predhodna zahteva za varstvo pravic pri delodajalcu procesna predpostavka.
VDS sklep Pdp 221/2006 — Višje delovno in socialno sodišče