nepravdni postopek
Sentenca
V nepravdnem postopku je bistvo sodnega odločanja v ureditvi pravnega razmerja med prizadetimi osebami, zato postopek ni strogo vezan na predlog stranke v smislu njegove nespremenljivosti. Sodišče lahko odloči o zadevi tudi v okviru, ki presega ali spreminja prvotni predlog, če je to potrebno za pravilno ureditev razmerja med udeleženci.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri določitvi preživnine v nepravdnem postopku zavezano k odločanju znotraj meja predloga glede opisa razmerij, ki jih je treba urediti.
VSRS Sklep II Ips 84/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je nepravilno zavrglo predlog za nujno pot zgolj zaradi domnevne vezanosti na predlagani izrek, čeprav je bilo stanje razmerja dovolj opisano.
VSL Sklep II Cp 1771/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo, da spor o izpolnitvi obveznosti (evidentiranje sprememb pri javnem podjetju) med bivšima solastnikoma ni zadeva za ureditev razmerij med solastniki po 149. členu ZNP-1, temveč spor, ki se rešuje v pravdnem postopku.
VSL Sklep II Cp 243/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sprememba predloga v konkretni zadevi ni bila ovira za meritorno odločitev, saj je cilj postopka ureditev razmerij med udeleženci.
VSL Sklep II Cp 2558/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravdno sodišče, ki odloča po pravilih nepravdnega postopka, ne sme strank napotiti na pravdo, če lahko sporna dejstva ugotovi samo v okviru nepravdnega postopka.
VSL sklep I Cpg 541/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno zavrglo predlog za nadomestitev soglasja, saj je kot nepravdno sodišče pristojno za ureditev razmerij med lastnikoma sosednjih hiš, ki mejita s skupnim zidom.
VSK sklep Cp 1402/99 — Višje sodišče v Kopru