nepravo priposestvovanje stvarne služnosti
Sentenca
Nepravo priposestvovanje stvarne služnosti nastane, če lastnik gospodujoče stvari dejansko izvršuje služnost dvajset let, lastnik služeče stvari pa temu v tem času ni nasprotoval (drugi odstavek 217. člena SPZ). Za nastanek te pravice ni potrebna dobra vera lastnika gospodujoče stvari, temveč zgolj dejansko izvrševanje služnosti, ki traja neprekinjeno skozi zakonsko določeno obdobje, ob odsotnosti nasprotovanja lastnika obremenjene nepremičnine.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo pridobitev stvarne služnosti hoje in voženj s kmetijsko mehanizacijo na podlagi dvajsetletnega dejanskega izvrševanja, ne glede na vprašanje obstoja ali veljavnosti predhodnega ustnega dogovora med strankama.
VSL Sodba II Cp 2022/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je za priposestvovanje služnosti poti zadostna trditvena podlaga o dejanskem izvrševanju hoje in vožnje, ki ji lastnik služeče nepremičnine dalj časa ni nasprotoval.
VSL Sodba II Cp 211/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali dejanja lastnika (godrnjanje, izkop kanala, prestavitev mostička) zadostujejo za izkaz nasprotovanja uporabi nepremičnine, ki preprečuje priposestvovanje.
VSL Sodba I Cp 1186/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali so bila ravnanja lastnika služeče stvari v okviru medsebojnih sosedskih odnosov zadostna za pretrganje priposestvovalne dobe oziroma kot nasprotovanje izvrševanju služnosti.
VSL sodba I Cp 2713/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da breme trditvene podlage glede vedenja lastnika o izvrševanju služnosti leži na tožniku, ki uveljavlja pridobitev služnosti s priposestvovanjem.
VSL sklep I Cp 1439/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri nepravem priposestvovanju bistvena razlika v opustitvi zahteve po dobri veri, kar je v konkretni zadevi vplivalo na presojo dokazov o dolžini izvrševanja služnosti.
VSL sklep II Cp 3178/2012 — Višje sodišče v Ljubljani