nepremoženjska škoda
Sentenca
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmerja na podlagi dveh temeljnih načel: načela individualizacije, ki zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin ter individualnih lastnosti oškodovanca, in načela objektivne pogojenosti, ki zahteva primerjavo s podobnimi primeri v sodni praksi. Cilj odškodnine je zagotoviti ustrezno satisfakcijo za pretrpljene telesne in duševne bolečine ter strah, pri čemer mora biti višina odškodnine v sorazmerju s pomenom prizadete dobrine in namenom odškodnine (179. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o tujcih (ZTuj)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju (Direktiva Sveta z dne 13. junija…)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o zaposlovanju tujcev (ZZT)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o družinskih prejemkih (ZDPre)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Zakon o osnovni šoli (ZOsn)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je potrdilo odškodninsko odgovornost za žaljive zapise na družbenem omrežju Twitter, ki so povzročili duševne bolečine tožnice.
VSL Sodba I Cp 2041/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati nadpovprečnih duševnih bolečin zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, saj ni podala konkretnih trditev niti ni predlagala izvedenca psihiatrične stroke.
VSL Sodba II Cp 1203/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila ocena o prenizki intenziteti strahu v prvostopenjski sodbi napačna, saj ni upoštevala vseh okoliščin povzročenih groženj.
VSL Sodba II Cp 437/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo vpliv dveh zaporednih nesreč pri delu, pri čemer je vsaka prispevala polovico k nastalim posledicam.
VDSS Sodba Pdp 396/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 2 OZ · 179. člen ZDSS-1 · 34. člen ZPP · 154. člen ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 285. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za nepremoženjsko škodo zaradi nedokazanosti samega škodnega dogodka, ki je predpostavka za presojo odškodnine po 179. členu OZ.
VSM Sodba I Cp 940/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo roke z motorno žago upoštevalo tako pretekle kot bodoče telesne bolečine ter nevšečnosti med zdravljenjem kot elemente za celovito presojo nepremoženjske škode.
VSL Sodba II Cp 359/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo ledvenega dela hrbtenice presojalo obseg in trajanje telesnih bolečin ter stopnjo zmanjšanja življenjske aktivnosti na podlagi izvedenskega mnenja.
VSL Sodba II Cp 1751/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe gležnja in skočnice presojalo ustreznost prisojenih zneskov za telesne bolečine in strah.
VDSS Sodba Pdp 615/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah poudarilo, da je odškodnina 1.000 EUR za primarni strah v trajanju nekaj minut in tri tedne blagega sekundarnega strahu previsoka ter jo znižalo na 500 EUR.
VSL Sodba I Cp 1657/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo primerljivost odškodnin za nepremoženjsko škodo, nastalo v prometni nezgodi pri uporabi traktorja s prikolico.
VSC Sodba Cp 203/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je zahteval postavitev izvedenca medicinske stroke za ugotavljanje duševnih bolečin zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, vendar sodišče dokaznega predloga ni izvedlo.
VSL Sodba II Cp 376/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za poškodbo prstov zavrnilo navedbo, da predhodna poškodba roke oškodovanca vpliva na višino odškodnine ali na oceno njegovega soprispevka k nastanku škode.
VSM Sodba I Cp 244/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifične telesne poškodbe (odprt zlom petnice, raztrganine kože in glave) ter njihove posledice v obliki zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti.
VSC Sodba Cp 90/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah po poškodbi roke.
VSL Sodba II Cp 1548/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo oškodovančevo preteklo nespoštovanje pravnega reda, kar je vplivalo na oceno intenzivnosti njegovega duševnega trpljenja.
VSL Sodba II Cp 1159/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 169. člen OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 ZDPre · 32. člen ZOR · 190. člen ZOR · 200. člen ZPŠOIRSP · 11. člen ZPŠOIRSP · 11. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 7. člen ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 2 ZTuj · 7. člen ZTuj · 7. člen, odstavek 4 ZTuj · 81. člen ZTuj · 81. člen, odstavek 1 ZZT · 3. člen ZZT · 6. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj neprijetni spomini na prometno nesrečo, brez zmanjšanja človekovih sposobnosti na področju udejstvovanja, ne dosegajo intenzivnosti, potrebne za priznanje odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 792/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za udarnino glave in zvin skočnega sklepa upoštevalo primerjavo z ustaljeno sodno prakso glede prisojenih zneskov v primerljivih primerih.
VSC Sodba Cp 518/2019 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je obravnavalo vprašanje, ali je mogoče zahtevati odškodnino za izgubljen užitek dopusta v primeru, ko ne gre za organiziran turistični paket, temveč za individualno organizacijo.
VSL Sodba in sklep II Cp 761/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za skaženost upoštevalo trajno spremembo zunanjosti zaradi brazgotin ter funkcionalne omejitve, kot je šepanje ob obremenitvah noge.
VSL Sodba II Cp 1795/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo načelo objektivne pogojenosti in primerjavo z zneski v podobnih sodnih primerih.
VSM Sodba I Cp 540/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot nevšečnost med zdravljenjem priznalo možnost kasnejšega razvoja karcinoma in vpliva na spolne celice zaradi pogostega RTG in CT slikanja, čeprav se posledice še niso manifestirale.
VSL Sodba II Cp 2472/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da duševne bolečine zaradi nezmožnosti pomoči otrokom pri šolskih obveznostih niso trajne, saj je oškodovanka zaradi postkomocijskega sindroma trajno prizadeta pri širšem spektru življenjskih aktivnosti.
VSL Sodba I Cp 30/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifike poklica oškodovanca, kjer sta natančnost in zdravje prstov ključna za opravljanje dela, ter dolgotrajnost zdravljenja.
VSM Sodba I Cp 1033/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru povišalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker je ocenilo, da prvotno dosojeni znesek ni ustrezal standardu pravične odškodnine glede na intenziteto in trajanje telesnih bolečin ter neugodnosti pri padcu motorista.
VSM Sodba I Cp 1054/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevo po ločeni odmeri odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker bi to v konkretnem primeru pomenilo dvojno upoštevanje istih škodnih posledic iz istega obdobja.
VSL Sodba II Cp 2073/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje zdravljenja, intenzivnost primarnega in sekundarnega strahu ter naravo poškodbe pri fizičnem delavcu.
VSL Sodba II Cp 1522/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za zlom gležnja uporabilo Fischerjevo lestvico razvrščanja telesnih poškodb in ugotovilo, da gre za lažji primer, pri čemer je višina odškodnine primerljiva s povprečjem v sodni praksi.
VSL Sodba I Cp 1361/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo individualizirane kriterije za telesne bolečine, strah, skaženost in zmanjšanje življenjskih aktivnosti v okviru delovne nesreče.
VSC Sodba Cp 373/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da razpršilec namakalnega sistema, ki je dvignjen nad travnato površino, predstavlja nevarno oviro, zaradi katere lahko pride do padca in posledične škode.
VSM Sodba I Cp 709/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo težavnost razmejevanja posameznih oblik nepremoženjske škode zaradi njihove medsebojne prepletenosti pri kršitvah osebnostnih pravic.
VSL Sklep II Cp 900/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je presodilo, da je šlo le za začasno stanje, ki je bilo že zajeto v odškodnini za telesne bolečine, poleg tega pa vzročna zveza med škodnim dogodkom in glavoboli ni bila dokazana.
VSM Sodba I Cp 397/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožniki niso zadostno opredelili, kako se očitano šikanirajoče ravnanje odraža v njihovem duševnem doživljanju in kakšne konkretne posledice pušča v njihovem psihofizičnem stanju.
VSL Sodba in sklep I Cp 2623/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove duševne bolečine zaradi razžalitve niso dosegle intenzivnosti in trajanja, ki bi utemeljevali odškodnino, saj so bile omejene na kratkotrajno nespečnost in občutek prizadetosti.
VSL Sodba I Cp 76/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za paraplegijo upoštevalo vpliv invalidnine in soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
VSRS Sodba II Ips 144/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je ugotovilo, da tožničine težave izvirajo iz predhodnih degenerativnih sprememb in niso posledica obravnavanega škodnega dogodka.
VSC sodba Cp 592/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik za iste škodne posledice zahteval odškodnino iz dveh različnih naslovov, kar je privedlo do nedopustnega podvajanja odškodnine.
VSL sodba I Cp 2555/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za skaženost je sodišče upoštevalo vidnost brazgotin v različnih letnih časih in dejstvo, da oškodovanec zaradi njih nima večjih psihičnih težav.
VSL sodba I Cp 1684/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za trajne posledice poškodbe čeljusti, ki oškodovancu povzročajo vsakodnevne bolečine pri hranjenju in omejitve pri odpiranju ust.
VSL sodba II Cp 1625/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da strah, ki zapusti trajne posledice, preide v drugo obliko škode – v duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjskih sposobnosti.
VSL sodba II Cp 1591/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pri več sočasnih poškodbah odškodnina določi celovito, pri čemer je treba upoštevati težo poškodb, ki pa niso dosegle stopnje katastrofalnih poškodb (npr. paraplegija).
VSL sodba II Cp 1443/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izključilo možnost upoštevanja težav pri dokončanju študija kot pravno priznane nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba I Cp 837/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za primarni strah za življenje in duševne bolečine zaradi sistematičnega nasilja, tudi če je sam strah trajal le kratek čas, a je bil zaradi brutalnosti napadov intenziven.
VSL sodba II Cp 400/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo specifične omejitve tožnice pri opravljanju poklicnega dela čistilke in vsakdanjih opravilih, ki zahtevajo povečane napore pri gibanju.
VSL sodba II Cp 729/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe (udarnina nosu in zlom zobnih kron) upoštevalo načelo individualizacije in primerljivost s sodno prakso.
VSL sodba I Cp 3276/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru odmerilo odškodnino za telesne poškodbe kolena, nastale pri prenašanju pohištva, pri čemer je presojalo tudi vprašanje soprispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 3146/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri starejši osebi, ki je zaradi poškodbe izgubila sposobnost opravljanja kmetijske dejavnosti in postala odvisna od tuje pomoči.
VSM sodba in sklep I Cp 1008/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Višina odškodnine je bila določena ob upoštevanju polovičnega deleža vpliva ravnanj tožene stranke na zdravstveno stanje tožnice.
VDSS sodba Pdp 694/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru presojalo materialnopravno pravilnost višine prisojene odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in skaženosti ter strah.
VSRS sodba II Ips 10/2014 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo soprispevek oškodovanca zaradi neuporabe varnostnega pasu, kar je vplivalo na končno višino dosojene odškodnine.
VSRS sodba II Ips 273/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot zadosten dokaz za obstoj duševnih bolečin štelo kombinacijo oškodovančeve izpovedbe in psihiatričnega izvida, ki je potrdil, da je simptomatika posledica stresnega dogodka.
VSM sodba I Cp 1086/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da trpljenje živali ne predstavlja podlage za odškodninski zahtevek lastnika zaradi lastnih duševnih bolečin.
VSL sodba in sklep II Cp 1987/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za priznanje odškodnine za strah zadostna ugotovitev tožničinega stanja v bolnišnici in skrbi za zdravje, ne glede na formalno razmejitev na primarni in sekundarni strah.
VSL sodba I Cp 1248/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 299. člen ZOR · 200. člen ZOR · 200. člen, odstavek 2 ZOR · 324. člen ZPP · 180. člen ZPP · 2. člen ZPP · 212. člen ZPP · 286. člen ZPP · 324. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je pojasnilo, da se strah zaradi same hospitalizacije in zdravstvenih posegov ne odmerja ločeno od telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 1352/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi poškodbe gležnja pri uporabi neustrezne lestve.
VSM sodba I Cp 664/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo starost oškodovanke, vrsto poškodb (udarnine, nateg mišic) in trajanje bolečin, ki so bile posledica padca po stopnišču.
VSM sodba I Cp 490/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti presoja zahtevke kot enoten denarni znesek za vse pravne naslove.
VSL sodba II Cp 1108/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da je pri presoji duševnih bolečin zaradi nadlegovanja potrebno obravnavati ugovore in položaj vsakega tožnika posebej.
VSL sodba I Cp 274/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zavrnilo upoštevanje postkomocijskega sindroma, ker ni bil medicinsko dokazan in ker gre za stanje, ki praviloma izzveni in ne predstavlja trajne posledice.
VSL sodba II Cp 3429/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot elemente zmanjšanja življenjskih aktivnosti izpostavilo oviranost pri osebni higieni, oblačenju ter opravilih, ki zahtevajo prisilno držo ali prenašanje bremen.
VDSS sodba Pdp 1365/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je stanje umetne kome opredelilo kot hudo obliko škode v okviru telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba II Cp 2487/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ker prvostopenjska sodba ni v zadostni meri ovrednotila celotnega obsega oškodovankinih omejitev.
VSRS sodba II Ips 210/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da začasne omejitve med zdravljenjem ne predstavljajo podlage za odškodnino iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti, temveč spadajo v okvir telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
VSL sodba I Cp 2274/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovore glede višine odškodnine, ker pritožnica ni konkretizirala stičnih točk med svojim primerom in predloženimi judikati.
VSL sodba II Cp 1946/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Odškodnina je bila prisojena zaradi telesnih poškodb, konkretno zloma desne golenice.
VSL sodba II Cp 1312/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da triinpolmesečne težave zaradi stresa po ropu, ki niso bile objektivno potrjene kot zmanjšanje življenjske aktivnosti, ne utemeljujejo priznanja odškodnine za to obliko nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 1774/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom za odškodnino zaradi okrnitve časti in dostojanstva, saj ni podal trditev o svojem subjektivnem trpljenju (duševnih bolečinah) zaradi domnevnih posegov.
VDSS sodba in sklep Pdp 932/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da otrok potrebuje spremljevalca, ne ustvari avtomatične pravice do denarne odškodnine za starše brez izkazanih škodnih posledic po 179. členu OZ.
VSL sodba in sklep II Cp 1829/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 148. člen OZ · 179. člen OZ · 190. člen OZ · 197. člen OZ · 199. člen OZ · 200. člen OZ · 201. člen OZ · 299. člen OZ · 378. člen URS · 26. člen URS · 52. člen ZOFVI · 109. člen ZOsn · 56. člen ZPP · 247. člen ZPP · 247. člen, odstavek 1 ZPP · 247. člen, odstavek 6 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 1 ZPP · 70. člen ZPP · 70. člen, odstavek 1, točka 6 ZPP · 8. člen ZUOPP · 10. člen ZUOPP · 2. člen ZUOPP · 24. člen ZUOPP · 32. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora tožnik v trditveni podlagi konkretna prikrajšanja jasno uvrstiti v posamezne zakonsko določene vrste nepremoženjske škode.
VSL sodba I Cp 312/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo pasivno legitimacijo zavarovalnice, ker je bila športna aktivnost na igrišču del rehabilitacijskega procesa, ki ga je izvajal zavarovanec v okviru svoje registrirane bolnišnične dejavnosti.
VSM sodba I Cp 418/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo pri delu tehtalo med objektivno in krivdno odgovornostjo delodajalca ter upoštevalo že izplačane zneske zavarovalnice pri končnem izračunu.
Sodba in sklep VIII Ips 73/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da se tožniku v procesu rehabilitacije svetuje določena športna aktivnost, ne izključuje obstoja duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, če je zmožnost za to aktivnost bistveno manjša kot pred poškodbo.
VSL sodba II Cp 1771/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru odmerilo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin in strahu, ki so nastali kot posledica ugriza psa.
VSC sodba Cp 549/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da ni dopustno priznati odškodnine za isto bodočo škodo (funkcionalne težave) tako iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot iz naslova telesnih bolečin.
VSL sodba II Cp 1557/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi izgube uživanja dopusta, ker tožnik ni izkazal, da bi ta oblika škode vključevala pravno priznane oblike duševnega nelagodja.
VSM sodba I Cp 603/2012 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: Direktiva Sveta z dne 13. junija… · 1. člen OZ · 132. člen OZ · 179. člen OZ · 180. člen OZ · 181. člen OZ · 182. člen OZ · 883. člen OZ · 883. člen, odstavek 2 OZ · 893. člen OZ · 893. člen, odstavek 2 ZPP · 180. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZVPot · 57.e člen ZVPot · 57.e člen, odstavek 2 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi fizičnih posledic poškodb in razvoja depresivnega stanja, kar je vplivalo na delovno sposobnost tožnice.
VSL sodba II Cp 3640/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči (pretres možganov, zlomi, udarnine).
VSL sodba II Cp 3073/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji intenzivnosti strahu upoštevalo okoliščino, da je bila žrtev izpostavljena napadu z nožem v zaprtem prostoru, kar je povzročilo utemeljen strah za življenje (smrtni strah).
VSL sodba II Cp 3070/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in strah zaradi pretresa možganov, hospitalizacije in diagnostičnih preiskav.
VSL sodba II Cp 3284/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se začasno in manj intenzivno zmanjšanje življenjskih aktivnosti praviloma presoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, namesto kot samostojna postavka.
VSL sodba II Cp 3313/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi čezmernih imisij hrupa upoštevalo trajanje izpostavljenosti, oddaljenost bivališča od vira hrupa ter osebne okoliščine oškodovank.
Sodba II Ips 29/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je terjatev za nepremoženjsko škodo ugasnila, ker je tožnik umrl med pritožbenim postopkom, preden je sodba postala pravnomočna.
Sklep II Ips 643/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znižalo prisojeni znesek zaradi ugotovitve, da je bila intenziteta poškodb blažjega značaja in trajanje bolečin krajše od prvotno ocenjenega.
VSL sodba I Cp 2652/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi prekomernega hrupa, ki ga je povzročal promet v neposredni bližini stanovanja.
Sodba II Ips 411/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikove navedbe o omejenosti v družabnem in družinskem življenju zaradi odrejene pripravljenosti na domu niso bile prepoznane kot pravno priznana oblika duševnih bolečin.
VDSS sodba Pdp 1159/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri zlomu gležnja začasna skaženost med zdravljenjem ne utemeljuje ločene odškodninske postavke.
VSL sodba I Cp 1707/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa upoštevalo dejansko trajanje izpostavljenosti škodljivim vplivom v konkretnem bivalnem okolju tožnikov.
Sodba II Ips 401/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, utrpljeno zaradi padca v kopalnici begunskega doma.
Sodba II Ips 393/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da tožnikova poklicna bolezen (plaki parietalne plevre) ni povzročila zmanjšanja njegovih življenjskih funkcij.
Sodba II Ips 387/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa upoštevalo starost tožnikov, njihov način življenja in lego nepremičnine glede na vir imisij.
VSM sodba I Cp 989/2011 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da tožniku ni nastala škoda zaradi postopkov, saj zoper njega ni bil uveden noben kazenski, upravni ali odškodninski postopek v zvezi s prodajo delnic.
Sodba VIII Ips 345/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta zahtevala odškodnino za duševne bolečine, ki sta jih utrpela zaradi strahu za zdravje svojega novorojenca.
VSL sodba II Cp 4821/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo meniskusa presojalo posamezne postavke nepremoženjske škode, pri čemer je del zahtevka za duševne bolečine zaradi skaženosti zavrnilo.
VSC sodba Cp 158/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče presoja upravičenost odškodnine za nevšečnosti med zdravljenjem v povezavi z dejansko izkazano potrebo po pomoči in aktivnim sodelovanjem oškodovanca pri procesu rehabilitacije.
VSL sodba II Cp 4886/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker to ni pravno priznana oblika škode.
VSK sodba Cp 254/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo vpliv poklicnih obolenj na nastanek psihičnih težav in epilepsije kot del zahtevka za nepremoženjsko škodo.
VDSS sodba Pdp 1069/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni dokazal nobenih zaznavnih znakov poškodbe ali posledic, zato sodišče udarca s komolcem v rebra ni štelo za škodo, ki bi opravičevala odškodnino.
VSL sodba II Cp 2068/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je treba pri nepremoženjski škodi dosledno izvajati načelo individualizacije in objektivne pogojenosti, pri čemer se upošteva čas nastanka škode v razmerju do valorizacije zneska.
Sodba II Ips 822/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se omejitev intimnosti stikov z zakoncem in nežnosti do otrok v času zdravljenja obravnava kot nevšečnost med zdravljenjem, ne kot začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 4262/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izogibanje spolnim odnosom in bližnjim stikom v družini predstavlja pravno relevantno nevšečnost pri zdravljenju.
Sklep II Ips 666/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo poudarilo dolžnost celostne presoje dokazov, vključno z izpovedbo oškodovanca o trajnih bolečinah po zaključenem zdravljenju, in ne zgolj izvedenskega mnenja.
VSL sodba II Cp 2256/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da trk v parkirano vozilo, ki ne predstavlja aktivne udeležbe v prometu, ne pomeni prometne nesreče z dvema udeleženima voziloma, temveč gre za nesrečo z enim vozilom.
Sodba II Ips 1084/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval višjo odškodnino za poškodbo prsta na nogi, utrpljeno med prestajanjem zaporne kazni, vendar sodišče ni sledilo predlogu za postavitev novega izvedenca, saj je bila odločitev o višini odškodnine utemeljena na obstoječem izvedenskem mnenju.
Sodba II Ips 709/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da so bile posledice poškodbe tožeče stranke tako malenkostne, da jih večina ljudi sploh ne opazi, zato niso dosegle praga za priznanje odškodnine za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 2214/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe (udarnine, omejena gibljivost roke, težave pri hoji) upoštevalo vpliv na zmanjšanje življenjskih aktivnosti in poklicno omejenost oškodovanca.
VSL sodba II Cp 3763/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti.
Sodba II Ips 569/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da povečana tesnobnost, znižanje samopodobe in motnje miselne agilnosti predstavljajo znatno prizadetost funkcionalnosti, ki vpliva na višino odškodnine.
VSL sodba I Cp 421/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zlom tibije in z njim povezane nevšečnosti potrdilo uporabo načela individualizacije in primerjave s sodno prakso.
VSK sodba in sklep Cp 913/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 12-letnega oškodovanca s 100-odstotno trajno ohromelostjo poudarilo pomen individualizacije odškodnine glede na težo telesnih in duševnih posledic ter trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 4559/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da dosojena višina odškodnine za poškodbe kolenskih vezi in meniskusa ni bila ustrezna in jo je zvišalo glede na intenzivnost posledic.
Sodba II Ips 802/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za škodne dogodke pred 1. 1. 2007 ne uporablja ZVPSBNO, temveč splošna pravila odškodninskega prava.
VSL sodba II Cp 3713/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo trajne posledice poškodbe očesa in z njimi povezane vsakodnevne omejitve tožnice.
Sodba VIII Ips 58/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pred sprejetjem ZVPSBNO kršitev pravice do sojenja v razumnem roku ni predstavljala pravno priznane oblike nepremoženjske škode po OZ.
VSL sodba II Cp 3323/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine v celoti sledilo izvedenskemu mnenju sodnega izvedenca za ortopedijo in rehabilitacijsko medicino, ki je ocenil obseg in trajanje telesnih poškodb.
VSC sodba Cp 702/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek tožnika, ki je denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo utemeljeval izključno s kršitvijo pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
VSL sodba II Cp 3030/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je prisoja odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti izjemna in možna le v primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine primera.
VSL sodba II Cp 2951/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva, ker te pravice niso zajete v taksativnem naboru osebnostnih pravic iz 179. člena OZ.
VSL sodba II Cp 2426/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da začasni strah pred vožnjo (terciarni strah) ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, temveč dolgotrajno nevšečnost, kar je upoštevalo pri skupni odmeri odškodnine.
VSL sodba in sklep II Cp 1194/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožnik mora pri uveljavljanju odškodnine za nepremoženjsko škodo jasno razmejiti zahtevek po posameznih oblikah škode, da sodišče lahko pravilno oceni utemeljenost posameznega dela zahtevka.
VSM sklep in sodba I Cp 1223/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da vožnja z reševalnim vozilom in nezmožnost služenja vojaškega roka zaradi zdravljenja ne predstavljata pravno priznane nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 1120/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo vpliv občasnih telesnih bolečin pri vsakodnevnih opravilih (govorjenje, prehranjevanje) in sekundarnega strahu na višino priznane odškodnine.
Sodba II Ips 360/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožnik ni dokazal nastanka nepremoženjske škode, ki bi bila v vzročni zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja.
Sodba in sklep VIII Ips 391/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženost, ki so posledica poškodbe glave in vratne hrbtenice.
VSL sodba III Cp 1253/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma leve podlahti, vključno z zahtevkom za skaženost.
VSL sodba III Cp 1142/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da zahtevka za odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni mogoče avtomatično zavrniti zgolj zaradi ugotovitve o predhodnih degenerativnih spremembah, če te tožniku pred nesrečo niso povzročale težav.
VSL sodba in sklep II Cp 580/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da se zavarovalnina iz naslova nezgodnega zavarovanja ne sme avtomatično odšteti od celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo, temveč le od tistega dela, ki se nanaša na isto vrsto škode.
Sodba II Ips 750/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odškodnino odmerilo za telesne bolečine in nevšečnosti ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so izvirale iz poškodbe prsta.
VSL sodba II Cp 4796/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova strahu za drugega, saj ta ni pravno priznana oblika škode.
VSL sodba III Cp 1028/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine zaradi preloma ledvenega vretenca, pri čemer je tožeča stranka izpodbijala prenizko oceno sodišča prve stopnje.
VSL sodba III Cp 1167/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine upoštevati, da so bolečine pri osnovnih življenjskih funkcijah (hranjenje, govorjenje) intenzivnejše in bolj obremenjujoče kot bolečine pri poškodbah, ki jih je mogoče imobilizirati.
VSL sodba III Cp 1175/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za akutno stresno reakcijo in posttravmatsko stresno motnjo upoštevalo medicinsko dokumentacijo in izvedensko mnenje kot podlago za presojo teže posledic.
Sodba II Ips 156/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine pravilno ovrednotilo vse okoliščine primera, vključno z navedbami o strahu, ki izhajajo iz medicinske dokumentacije in izvedenskega mnenja.
Sodba II Ips 16/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri poudarilo pomen upoštevanja časa čakanja na odškodnino kot elementa, ki vpliva na višino zneska za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 4729/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi fizičnega napada presojalo tudi vprašanje soodgovornosti oškodovanca zaradi izzivanja.
VSL sodba I Cp 4703/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo vpliv zvinov vratne hrbtenice na telesne bolečine in trajanje sekundarnega strahu za izid zdravljenja.
VSL sodba II Cp 4264/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki je bila posledica zloma vretenc.
Sodba II Ips 543/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da odvetniški stroški, ki jih tožena stranka ponudi pred pravdo, ne predstavljajo odškodnine za nepremoženjsko škodo, zato plačilo le-teh ne pomeni poplačila celotne škode.
VSL sodba I Cp 3612/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo intenziteto in trajanje telesnih bolečin ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na podlagi izvedenskega mnenja.
Sodba II Ips 786/2008 — Vrhovno sodišče
-
V primeru prometne nesreče je bila odškodnina odmerjena in nato sorazmerno znižana zaradi 50-odstotnega soprispevka oškodovanke.
Sodba II Ips 570/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi zdrobitvenega preloma glave nadlahtnice, izpaha rame in delne ohromelosti radialnega živca.
Sodba II Ips 476/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je uveljavljal odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi domnevno napačne odločitve zdravniške komisije o zaključku bolniškega staleža, vendar ni izkazal elementa protipravnosti ravnanja komisije.
VSM sodba I Cp 1624/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo prispevek oškodovanke k nastanku škode, odbitno franšizo in že izplačane akontacije, valorizirane na dan sojenja.
Sodba II Ips 721/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi poškodb kolena in prstov na nogi upoštevalo specifične posledice poškodb na življenjsko aktivnost in skaženost tožnika.
VSM sodba I Cp 1351/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo pomen ločevanja med zmanjšanjem življenjske aktivnosti kot dejstvom in duševnimi bolečinami kot pravno priznano obliko nepremoženjske škode, ki zahteva konkretizirane trditve.
Sodba II Ips 977/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen individualizacije glede na težo in trajanje poškodb.
Sodba II Ips 863/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen sorazmernosti in primerljivosti z drugimi primeri iz sodne prakse.
Sodba II Ips 703/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti presojalo ustreznost zneska glede na intenzivnost in trajanje posledic prometne nesreče.
Sodba II Ips 497/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah v primeru prometne nesreče z nihajnimi poškodbami vratne hrbtenice.
Sodba II Ips 575/2007 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je šlo za odmero odškodnine zaradi duševnih bolečin, povzročenih s krivo kazensko ovadbo za kaznivo dejanje spolne zlorabe in širjenjem teh trditev v okolju.
Sodba II Ips 160/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v obravnavani zadevi presojalo pravilnost znižanja odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki ga je opravilo pritožbeno sodišče.
Sodba II Ips 346/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da strah pred bodočimi operativnimi posegi ali izgubo zaposlitve ne predstavlja samostojne odškodninske postavke, temveč se presoja v okviru trajnih posledic poškodbe.
Sodba in sklep II Ips 91/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da piskanje in zvonjenje v ušesih (tinitus) zaradi uporabe strelnega orožja pri služenju vojaškega roka predstavlja pravno priznano obliko nepremoženjske škode, primerljivo s telesnimi bolečinami.
Sodba II Ips 403/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil zahtevek zavrnjen zaradi pomanjkanja vzročne zveze med tožnikovimi težavami in ugotovljeno azbestno boleznijo pri stabilnem zdravstvenem stanju.
Sodba in sklep II Ips 297/2007 — Vrhovno sodišče
-
Odškodnina je bila odmerjena za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, duševne bolečine zaradi skaženosti in strah, pri čemer je sodišče potrdilo ustreznost višine dosojenih zneskov.
Sodba II Ips 662/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker pri tožniku z diagnozo plevralnih plakov ni bila izkazana zadostna stopnja prizadetosti.
Sodba II Ips 752/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivno doživljanje oškodovanca ne sme biti prezrto v korist zgolj objektivnih medicinskih izvedenskih mnenj, temveč mora biti vključeno v celovito presojo prizadetosti.
Sodba II Ips 921/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo izhajalo iz ugotovljenih dejstev o telesnih poškodbah obraza in zobovja ter njihovih posledicah.
Sodba II Ips 62/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru tehtalo ustreznost odmere odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, pri čemer je pritožbeno sodišče znižalo odškodnino za telesne bolečine, medtem ko je za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah potrdilo prvostopenjsko odločitev.
Sodba II Ips 24/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odškodnino za telesne poškodbe (odprt zlom golenice in rane na obrazu) ter zavrnilo revizijske navedbe o prenizki odškodnini v primerjavi z izvensodnimi ponudbami zavarovalnice.
Sodba II Ips 690/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti poudarilo pomen ugotavljanja psiholoških posledic (posttravmatska stresna motnja) s pomočjo izvedenca klinične psihologije.
Sodba II Ips 221/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo upravičenosti zahtevka za novo nepremoženjsko škodo odločilno zdravstveno stanje tožnika v času izdaje prve sodbe.
VSM sklep I Cp 766/2007 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo odmero odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je poudarilo pomen upoštevanja konkretnih dejanskih ugotovitev o intenzivnosti in trajanju škode.
Sodba II Ips 929/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je bila odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti odmerjena skladno z načeli individualizacije in objektivne pogojenosti.
Sodba II Ips 7/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodbe ramenskega sklepa na vsakdanje življenje tožnika, njegovo starost v času nesreče in trajanje procesa zdravljenja.
Sodba II Ips 877/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za opekline presojalo ustreznost denarnega zneska za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost.
Sodba II Ips 41/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prometno nesrečo presojalo specifične poškodbe prsnega koša, ramena, vratu, dojke in zobovja.
Sodba II Ips 150/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi delne izgube sluha, pri čemer je potrdilo pravilnost uporabe meril za odmero denarnega zadoščenja.
Sodba II Ips 775/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo prejšnja tožnikova bolezenska stanja in znesek znižalo za dve tretjini, za telesne bolečine pa je odškodnino znižalo zaradi 20-odstotnega prispevka tožnika k nastanku škode.
Sodba II Ips 641/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zadoščenja za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 152/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine poudarilo pomen načela enakega varstva oškodovancev pri primerljivih škodnih dogodkih.
Sodba II Ips 548/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za poškodbe, nastale pri delu v rudniku, pri čemer je preverjalo ustreznost odmerjenih zneskov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 719/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo kompleksno dejansko stanje prometne nesreče z večkratnimi zlomi in poškodbami, pri čemer je preverjalo ustreznost odškodnine za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost.
Sodba II IPs 435/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da občasna subjektivna težava pri enkratnem gibu, ki ni del običajnega vsakdanjega življenja, ne zadostuje za ugotovitev pravno priznanega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 517/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo primerjavo s povprečnimi neto plačami v času izdaje sodbe in sorazmernost z dosedanjo sodno prakso.
Sklep in sodba II Ips 775/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale kot posledica azbestoze pri delu z nevarno dejavnostjo.
Sodba II Ips 494/2005 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za azbestozo je sodišče upoštevalo, da so na zdravstveno stanje tožnika vplivale tudi druge bolezni in dejstvo, da tožnik kadi.
Sodba II Ips 496/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je revizijsko sodišče potrdilo pravilnost uporabe meril za odmero odškodnine.
Sodba II Ips 689/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti potrebna objektivna utemeljenost posledic, tudi če gre za subjektivno doživljanje oškodovanca.
VSK sodba I Cp 412/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo odmero odškodnine za duševne bolečine staršev zaradi težke invalidnosti otroka kot posledice prometne nesreče.
Sodba II Ips 377/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe upoštevalo medicinsko klasifikacijo poškodbe po Fischerjevi lestvici kot kriterij za primerjavo s sodno prakso.
VSK sodba I Cp 710/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo primerno višino odškodnine za bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, pri čemer je bila sporna višina dosojene odškodnine in zavrnitev dokaznega predloga za izvedenca psihiatrične stroke.
VSK sodba I Cp 140/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino za duševne bolečine, ker so te izvirale zgolj iz kršitve pogodbenega razmerja, kar ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode po 179. členu OZ.
VSK sodba I Cp 692/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji utemeljenosti zahtevka upoštevalo valorizacijo že izplačane odškodnine, kar je vplivalo na končni izračun preostale terjatve oškodovanca.
VSM sodba I Cp 1679/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi zvina vratne hrbtenice v prometni nesreči.
Sodba II Ips 325/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi zloma baze stopalnice pri nesreči pri delu upoštevalo valorizirano vrednost že izplačane akontacije.
Sodba II Ips 237/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost nošenja za eno številko večje obutve zaradi deformacije prsta na stopalu zadosten razlog za priznanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 213/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem klinične psihologije za ugotavljanje posttravmatske stresne motnje, kar je vplivalo na pravilno odmero odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSC sodba in sklep Cp 1172/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo okoliščine prometne nesreče, v kateri je bil tožnik udeležen kot sopotnik.
Sodba II Ips 529/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu pri tožnici z diagnozo plevralnih plakov in začetne azbestoze pljuč ne dosega intenzivnosti, ki bi zahtevala samostojno odškodnino za zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 1091/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je štelo, da tožnik ni ustrezno opredelil zahtevka, ker v tožbi ni jasno zneskovno opredelil odškodnine, zato je upoštevalo znesek iz kasnejše pripravljalne vloge.
VSK sodba I Cp 1557/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 62/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila odškodnina prisojena za posledice poklicne azbestne bolezni (plake parietalne plevre), pri čemer je sodišče presojalo povezavo med subjektivnimi težavami oškodovanke in časom postavitve diagnoze.
VSK sodba I Cp 694/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo zahtevek za plačilo denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je ocenilo, da ta oblika škode ni bila izkazana.
Sodba II Ips 703/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo vratne hrbtenice upoštevalo trajanje telesnih bolečin, intenzivnost strahu in obseg zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki se kaže v omejitvah pri vsakdanjih opravilih in delovni zmogljivosti.
VSM sodba I Cp 1592/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je priznalo odškodnino za telesne bolečine, strah in skaženost zaradi ukrivljenosti nosu, pri čemer je upoštevalo trajanje zdravljenja in subjektivno duševno trpljenje.
VSM sodba I Cp 1639/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo upravičenost do odškodnine za telesne bolečine in strah, ki so bili posledica kaznivega dejanja grdega ravnanja.
VSM sodba I Cp 852/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo zaradi prerazporeditve na delo v drug kraj je bil zavrnjen, ker tožnik ni izkazal vzročne zveze med prerazporeditvijo in zatrjevanim strahom, saj so zdravstvene težave obstajale že pred tem.
VDS sodba Pdp 369/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti pri poškodbi prsta, pri čemer je poudarilo pomen ugotovitev sodnega izvedenca o intenzivnosti trpljenja.
VSL sodba II Cp 1598/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razpočno rano na ustnici upoštevalo kratkotrajnost bolečin, odsotnost kirurške oskrbe in trajnih posledic ter nevšečnosti pri hranjenju.
VSL sodba in sklep I Cp 1013/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težo telesnih poškodb, dolgotrajno zdravljenje, pogosto izpostavljenost sevanju ter odvisnost od tuje pomoči pri vsakodnevnih opravilih.
VSL sodba II Cp 701/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri fizičnih poškodbah oškodovanca škoda na časti in ugledu ne predstavlja ločene pravne podlage za odškodnino, temveč je del celovite presoje nevšečnosti v času zdravljenja.
VSL sodba I Cp 1490/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali epileptični napadi, ki so se pojavili po že sklenjeni poravnavi, predstavljajo novo škodo in ali je strah pred bodočimi napadi pravno priznana škoda.
Sodba II Ips 443/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odločanju o zamudnih obrestih od nepremoženjske škode upoštevalo načelno pravno mnenje z dne 26. 6. 2002, ki določa prelomnico 1. 1. 2002 v povezavi z uveljavitvijo OZ in ZPOMZO-A.
Sodba II Ips 398/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni dopustno drobljenje telesnih bolečin in nevšečnosti na posamične segmente pri odmeri odškodnine.
Sklep II Ips 32/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da dveletno trajanje postopka od vložitve tožbe do sodbe prve stopnje ne predstavlja izjemne okoliščine, ki bi upravičevala povišanje odškodnine zaradi čakanja na izplačilo.
Sodba II Ips 381/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne in duševne bolečine upoštevalo konkretne posledice prometne nesreče, vključno s pretresom možganov, zlomi kosti in drugimi udarninami.
VSL sodba II Cp 1372/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči, medtem ko je zahtevek za skaženost zavrnilo.
VSL sodba II Cp 16/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da invalidnine ni mogoče odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti zgolj matematično odšteti, temveč jo je treba upoštevati kot okoliščino pri določitvi pravičnega denarnega zneska.
Sodba II Ips 549/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji zahtevka za nepremoženjsko škodo ocenjevalo vpliv medicinskih izvedenskih mnenj na ugotavljanje invalidnosti in posledičnih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 219/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo nujnost ovrednotenja bodočih telesnih bolečin in nevšečnosti pri mladi oškodovanki, ki bo posledice poškodb čutila skozi celotno življenjsko obdobje.
VSL sodba II Cp 173/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo obseg poškodb, dolgotrajnost zdravljenja in vpliv poškodbe na opravljanje poklica žerjavista, ki zahteva specifične fizične sposobnosti.
VSL sodba in sklep II Cp 1788/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji odškodnine za telesne in duševne bolečine celovito ugotoviti vse nevšečnosti med zdravljenjem ter vpliv poškodbe na življenjske aktivnosti, upoštevajoč tudi osebne okoliščine, kot je starost oškodovanca.
VSL sklep II Cp 348/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zvišalo odškodnino zaradi telesnih poškodb, vključno s pretresom možganov, zlomi več vretenc in prsnice ter raztrganino črevesja.
VSL sodba I Cp 370/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo naravo poškodb (zvin vratne hrbtenice in zlom prsnice) ter že izplačano akontacijo odškodnine.
VSL sodba I Cp 486/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo trajne posledice poškodb, vpliv na zmanjšanje življenjske aktivnosti pri opravljanju poklica in prostočasnih dejavnosti ter obseg brazgotin po transplantacijah.
VSL sodba II Cp 530/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se za strah (primarni ali sekundarni) prisodi enotna odškodnina, ter poudarilo, da je treba pri skaženosti upoštevati tudi vidne medicinske pripomočke.
VSL sodba in sklep II Cp 892/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo tožničinih navedb o daljšem trajanju telesnih bolečin pri zvinu vratne hrbtenice, čeprav so bile te podprte z medicinsko dokumentacijo in izvedenskim mnenjem.
VSL sklep II Cp 1117/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi skaženosti presojalo ustreznost višine dosojenega zneska glede na objektivna merila in intenzivnost prizadetosti.
VSL sodba I Cp 651/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem napačno ločevati posamezne poškodbe, če so nastale v istem škodnem dogodku.
VSL sodba in sklep II Cp 286/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo kolena upoštevalo, da tožnik pri vsakdanjem delu in opravljanju poklica ni prikrajšan, omejen pa je le pri izjemno velikih naporih.
VSL sodba I Cp 1000/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah upoštevalo, da so bile te manj intenzivne in da bo bodoče bolečine mogoče ublažiti z varovalnimi ukrepi.
Sodba II Ips 444/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja pomen razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami pri oblikovanju sodne prakse, kar služi kot nujni okvir za objektivizacijo individualizirane odškodnine.
Sodba II Ips 186/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odmera odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti rezultat konkretizacije in individualizacije posameznega škodnega primera.
Sodba II Ips 232/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo posamezne postavke: telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženost.
Sodba II Ips 299/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo telesne bolečine, strah zaradi poteka zdravljenja ter zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi trajne deformacije nosu.
VSL sodba II Cp 1103/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razkritje zasebnosti in razžalitev dobrega imena v tiskanem mediju predstavljata neločljivo povezani kršitvi, zato je odškodnino za nepremoženjsko škodo odmerilo kot enoten znesek.
Sodba II Ips 762/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za nepremoženjsko škodo in ni priznalo odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 239/2006 — Vrhovno sodišče