nepremoženjska škoda pravne osebe
Sentenca
Za obstoj pravno priznane nepremoženjske škode pravne osebe zaradi kršitve ugleda in dobrega imena (183. člen OZ) zadostuje že sama kršitev osebnostne pravice, saj se obstoj škode v takšnem primeru domneva. Tožeči stranki ni treba dokazovati konkretnih posledic kršitve, temveč zadošča zatrjevanje škodljivega ravnanja, ki pomeni protipravno kršitev ugleda in dobrega imena. Sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja hkrati ugotavlja tudi obstoj pravno priznane nepremoženjske škode.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je šlo za presojo, ali objava izjave za javnost predstavlja okrnitev ugleda pravne osebe, ki bi utemeljevala izdajo regulacijske začasne odredbe.
VSL Sklep IV Ip 1241/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali neresnična negativna vrednostna sodba o pravni osebi, objavljena v glasilu, predstavlja poseg v ugled, ki opravičuje prisojo denarne odškodnine.
VSK Sodba I Cp 276/2017 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 183. člen -
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je nižje sodišče neutemeljeno zahtevalo specifikacijo konkretne škode na ugledu in dobrem imenu, čeprav se škoda pri kršitvi osebnostnih pravic pravne osebe predpostavlja.
VSRS Sklep II Ips 238/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je dopustilo revizijo za presojo, ali je za priznanje odškodnine zaradi okrnitve ugleda pravne osebe treba podrobneje opredeliti elemente škode ali zadostuje že sama kršitev osebnostne pravice.
VSRS sklep II DoR 93/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri novinarskem poročanju o dejstvih ne velja privilegij dobre vere (utemeljen razlog za verjetnost resničnosti), če ima oseba, ki trditve podaja, neposredne spoznavne možnosti o resničnosti teh dejstev.
VSRS sodba II Ips 274/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženca nista ravnala protipravno, saj nista posegla v ugled tožnice z neresničnim pisanjem, zato tehtanje med osebnostnimi pravicami in pravico javnosti do obveščenosti ni bilo potrebno.
VSL sodba in sklep I Cp 3385/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi sojenja v nerazumnem roku, ker pravica do sojenja v razumnem roku ni osebnostna pravica, ki bi bila varovana po 179. členu OZ.
VSL sodba II Cp 3598/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila po takrat veljavnem ZOR sodna praksa izrazito nenaklonjena priznavanju nepremoženjske škode pravnim osebam, kar se razlikuje od sedanje ureditve po Obligacijskem zakoniku.
VSL sodba I Cpg 120/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za odškodnino ni utemeljen, ker ravnanje toženk ni bilo protipravno, saj je šlo za kritiko, podano v javnem interesu, ki ni bila žaljiva.
VSK sodba I Cp 737/2005 — Višje sodišče v Kopru