nepremoženjska škoda v delovnem razmerju
Sentenca
Nezakonito prenehanje delovnega razmerja samo po sebi ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katero bi bila mogoča odškodnina za duševne bolečine. Svoboda dela je ustavna svoboščina in ne osebnostna pravica, zato njena kršitev ne utemeljuje odškodninskega zahtevka za nepremoženjsko škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava (200. člen ZOR).
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev prostočasnih aktivnosti (igranje tenisa, obiskovanje gledališča) zaradi finančnih težav ne pomeni zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki bi utemeljevalo odškodnino za nepremoženjsko škodo.
VDS sodba Pdp 1227/2006 — Višje delovno in socialno sodišče