nepremoženjska škoda zaradi razžalitve
Sentenca
Pravica do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi razžalitve dobrega imena in časti (179. člen OZ) ni pogojena s strogo pravno terminologijo, ki jo oškodovanec uporablja v postopku. Sodišče mora pri presoji obstoja duševnega trpljenja upoštevati dejansko prizadetost oškodovanca, ne glede na to, ali je ta v svoji izpovedbi uporabil pravno natančen termin razžalitev, saj od prava neuke stranke ni mogoče pričakovati poznavanja pravnih kvalifikacij.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo odškodnino zaradi žaljivih izjav, izrečenih na delovnem mestu v prisotnosti tretjih oseb, kar je okrepilo intenzivnost posega v osebnostne pravice.
VSL Sodba I Cp 1464/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vznemirjenost zaradi prejetih žaljivih SMS sporočil ne dosega praga pravno priznane nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 3466/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obstoja duševnega trpljenja ni mogoče vezati zgolj na tožničino uporabo besede razžalitev, saj je treba upoštevati subjektivno doživljanje oškodovanca.
VSM sodba I Cp 698/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da v konkretnem primeru zaradi predhodno izkazanega nizkega nivoja komunikacije med strankama (npr. medsebojno kazanje zadnjice) ni verjetno, da bi bile žaljive izjave povzročile znatnejše duševno trpljenje.
VSL sodba I Cp 1908/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom za odškodnino zaradi razžalitve, ker ni predlagal dokazov za potrditev subjektivnega trpljenja, kljub obstoju pravnomočne obsodilne sodbe za kaznivo dejanje.
VSM sodba I Cp 731/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se telesne bolečine in nevšečnosti v okviru posttravmatske stresne motnje štejejo za posredne telesne bolečine, ki so del nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 3032/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj škode ni odločilno, ali so bile žaljive besede izrečene v javnosti ali le v krogu družinskih članov, temveč ali so pri oškodovancu povzročile zaznavne duševne motnje.
VSC sklep Cp 2048/2004 — Višje sodišče v Celju