nepremoženjska škoda zaradi smrti bližnjega
Sentenca
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v obliki duševnih bolečin zaradi smrti bližnjega se odmerja glede na intenzivnost in trajanje bolečin, pri čemer sodišče upošteva pomen prizadete dobrine, namen odškodnine ter preprečitev težnje, ki ni združljiva z njeno naravo in družbenim namenom. Pri določitvi zneska je treba upoštevati tudi morebitni soprispevek oškodovanca k nastanku škode, kar vpliva na zmanjšanje obveznosti povzročitelja škode (201., 203. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti moža, očeta in sina ter poudarilo pomen dokazovanja preseganja običajne žalosti.
VSK Sodba I Cp 127/2019 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji upravičenosti do odškodnine upoštevalo okoliščino, da je tožnik odškodninski zahtevek vložil še pred smrtjo partnerice, kar je vplivalo na dokazno oceno o intenzivnosti njegove čustvene prizadetosti.
VSK sodba Cp 850/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega že vključuje vsa občutja prizadetosti, zato dodatna odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti posrednega oškodovanca ni utemeljena.
VSL sodba II Cp 2427/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt 24-letnega sina upoštevalo skupno gospodinjstvo matere in sina ter 25-odstotni soprispevek pokojnega k nastanku škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 991/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino, ker je ugotovilo, da je življenjska skupnost med tožnico in pokojnim prenehala več kot deset let pred njegovo smrtjo, kljub formalno še obstoječi zakonski zvezi.
VSL sodba II Cp 1118/99 — Višje sodišče v Ljubljani