neprilagojena hitrost
Sentenca
Vožnja z neprilagojeno hitrostjo (30. člen ZVCP-1) je samostojen prekršek, ki obstaja tudi tedaj, ko voznik vozi v okviru dovoljene hitrosti na določenem odseku ceste. Voznik je dolžan hitrost in način vožnje prilagoditi svojim sposobnostim, stanju ceste, preglednosti, vremenskim razmeram ter lastnostim vozila, tako da lahko vozilo ves čas obvladuje in ga ustavi pred oviro, ki jo glede na okoliščine lahko pričakuje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v tej zadevi kot oviro, ki jo je voznik v garažni hiši trgovskega centra lahko pričakoval, štelo odprta vrata na sosednjem parkirnem mestu parkiranega vozila.
VSC Sodba PRp 16/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker obdolžilni predlog ni navedel konkretnih okoliščin iz prvega odstavka 45. člena ZPrCP, temveč je le pavšalno navedel izgubo oblasti nad vozilom.
VSC sodba PRp 180/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot zadosten znak neprilagojene hitrosti štelo dejstvo, da obdolženka ni mogla varno izpeljati ostrega desnega ovinka na klancu navzdol.
VSK sodba PRp 166/2012 — Višje sodišče v Kopru
-
Obdolženka je kršila pravila o prilagoditvi hitrosti, ko je zaradi sunkovitega manevra pri večji hitrosti izgubila oblast nad vozilom.
VSL sodba PRp 61/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da samo dejstvo, da voznik kljub zaviranju ni uspel ustaviti vozila za oškodovancem, ne zadostuje za obsodbo brez konkretizacije okoliščin, ki bi utemeljevale očitek neprilagojene hitrosti.
VSC sodba PRp 406/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je očitek neprilagojene hitrosti mogoče utemeljiti tudi brez natančne meritve hitrosti, če opis dejanja vsebuje okoliščine, ki kažejo na zmanjšano obvladljivost vozila.
Sodba I Ips 212/2005 — Vrhovno sodišče