neprištevnost
Sentenca
Neprištevnost (16. člen KZ) pomeni stanje, v katerem storilec zaradi duševne bolezni ali motenj ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja. Kljub neprištevnosti storilec ohrani zmožnost zavedanja fizičnega ravnanja in hotenja uresničitve določene posledice. Za obstoj naklepnega kaznivega dejanja pri neprištevnem storilcu je nujno ugotoviti obstoj namena povzročitve prepovedane posledice, saj neprištevnost sama po sebi ne izključuje možnosti oblikovanja naklepa.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo zaradi nerazumljivih razlogov glede obdolženčeve prištevnosti, saj sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca v kontekstu obdolženčevega prostovoljnega uživanja alkohola pred vožnjo.
VSC Sklep PRp 85/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je napačno ravnalo, ko je neprištevnega storilca spoznalo za krivega kaznivega dejanja in mu pripisalo lahkomiselnost, kar je logično protislovno.
VSM Sklep II Kp 16676/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 2 KZ-1 · 314. člen KZ-1 · 314. člen, odstavek 1 KZ-1 · 314. člen, odstavek 3 KZ-1 · 70. člen KZ-1 · 70.a člen KZ-1 · 70.a člen, odstavek 1 KZ-1 · 70.b člen KZ-1 · 70.b člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 383. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 492. člen ZKP · 492. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri presoji neprištevnosti upoštevalo kumulativni učinek osebnostne motnje in vpliva psihoaktivnih substanc, pri čemer je izvedenec pojasnil mehanizme vplivanja teh stanj na avtomatizirano ravnanje obtoženca.
VSL Sodba II Kp 11702/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo ugotovljeno, da je bila obdolženčeva sposobnost razumeti pomen dejanj ohranjena, sposobnost obvladovanja ravnanja pa le bistveno zmanjšana.
VSM Sodba PRp 25/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da pri neprištevnem storilcu ni mogoče presojati kvalificiranih oblik kaznivih dejanj, ki temeljijo na naklepu, kot je umor na zahrbten način.
VSC Sklep II Kp 49397/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je postopek ustavilo, ker v opisu ukrepa ni bila navedena konkretna duševna motnja ali bolezen, zaradi katere obdolženka ni mogla razumeti pomena svojega dejanja ali imeti v oblasti svojega ravnanja.
VSL sklep VII Kp 43990/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Kljub ugotovljeni neprištevnosti mora sodišče za izrek varnostnega ukrepa ugotoviti, ali je obdolženčevo ravnanje izpolnjevalo vse znake kaznivega dejanja, vključno z obliko krivde (naklep ali malomarnost), ki je predvidena za konkretno inkriminacijo.
VSL sklep VII Kp 41753/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 29. člen KZ-1 · 29. člen, odstavek 1 KZ-1 · 29. člen, odstavek 2 KZ-1 · 324. člen KZ-1 · 324. člen, odstavek 1 KZ-1 · 324. člen, odstavek 1, točka 1 KZ-1 · 324. člen, odstavek 2 KZ-1 · 324. člen, odstavek 3 KZ-1 · 376. člen KZ-1 · 70. člen KZ-1 · 70. člen, odstavek 2 KZ-1 · 70.b člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 492. člen -
Sodišče je poudarilo, da ugotovitev neprištevnosti ne nasprotuje ugotovitvi naklepnega ravnanja pri poskusu umora, če je storilec kljub motnji hotel uresničiti prepovedano posledico.
Sodba I Ips 224/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo postopek, ker je o neprištevnosti obdolženca sklepalo brez pritegnitve izvedenca psihiatra.
VSL sklep I Kp 1247/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je neprištevnost ugotovilo v primeru, ko je storilec zaradi močnega afekta strahu in jeze ob prometni nesreči hčerke utrpel zamegljeno oziroma zožano zavest.
VSL sodba I Kp 745/99 — Višje sodišče v Ljubljani