neprištevnost in actio libera in causa
Sentenca
Pravilo actio libera in causa omogoča kazensko odgovornost neprištevnega storilca, če je bila podlaga za njegovo odgovornost podana v času, ko je bil še prišteven in se je svobodno odločal. Za uporabo tega pravila mora sodišče ugotoviti, ali je bila pred nastopom stanja neprištevnosti podana obdolženčeva krivda (npr. malomarnost) za povzročitev prepovedane posledice. Zgolj opustitev skrbi za zdravstveno stanje ne zadošča za ugotovitev krivde, če ni izkazan subjektivni odnos storilca do povzročitve konkretnega dejanja v času njegove prištevnosti (8. člen ZP-1, 16. člen KZ-1).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno utemeljilo odgovornost neprištevnega obdolženca zgolj na podlagi opustitve skrbi za zdravstveno stanje, ne da bi dokazalo subjektivni odnos do povzročitve prometne nesreče v času, ko je bil obdolženec še prišteven.
VSL sodba PRp 1646/2008 — Višje sodišče v Ljubljani