nepristranskost sodišča v kazenskem postopku
Sentenca
Nepristranskost sodišča (2. člen URS) je bistvena prvina poštenega sojenja, ki zahteva, da sodišče v kontradiktornem kazenskem postopku ne prevzame vloge tožilca pri zbiranju in predlaganju ključnih dokazov. Čeprav sodišče zavezuje instrukcijska maksima, mora ohraniti objektivno distanco do strank; če bi sodišče samo v celoti zbiralo dokaze za tožbene trditve, bi kršilo načelo enakosti orožij in s tem svojo nepristranskost.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih tožilstvo ni pravočasno predlagalo, saj bi s tem nadomestilo pomanjkljivosti tožilske dokazne iniciative in ogrozilo svojo nepristranskost.
VSL sodba I Kp 715/2007 — Višje sodišče v Ljubljani