nepristranskost sojenja
Sentenca
Pravica do nepristranskega sojenja zahteva izpolnitev dveh kriterijev: subjektivnega, ki se nanaša na osebno prepričanje sodnika, in objektivnega, ki terja, da sodišče zagotavlja procesna jamstva tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Bistvenega pomena ni le dejanska nepristranskost, temveč tudi videz nepristranskosti, ki se mora odražati navzven, saj je le tako mogoče ohraniti zaupanje javnosti v sodstvo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je delegacijo pristojnosti utemeljilo s potrebo po varovanju objektivne nepristranskosti, saj je tožnik v postopku uveljavljal odškodninski zahtevek zoper sodišče, ki bi sicer o zadevi odločalo.
VSRS Sklep I R 174/2018 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bil videz nepristranskosti ogrožen, ker je tožnik zahteval odškodnino od sodišča, na katerem poteka postopek, in očital nepravilnosti sodnici istega sodišča.
VSRS Sklep I R 100/2018 — Vrhovno sodišče