nerazumljiv izrek sodbe
Sentenca
Izrek sodbe je nerazumljiv, če iz njega ni mogoče jasno razbrati vsebine in obsega prisojene dajatve, zlasti glede zapadlosti terjatev in zneskovne opredelitve posameznih postavk. Takšna pomanjkljivost predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, saj onemogoča preizkus sodbe in njeno izvršitev. Sodišče mora v izreku natančno opredeliti temeljne elemente obveznosti, vključno z začetkom teka zakonskih zamudnih obresti za vsako posamezno terjatev (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek ni vseboval izrecne odločbe o pogojni obsodbi, čeprav je bila ta v obrazložitvi omenjena, kar je povzročilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
VSL Sklep VI Kp 25211/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 186. člen KZ-1 · 186. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen ZKP · 359. člen, odstavek 1 ZKP · 359. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 364. člen ZKP · 364. člen, odstavek 4 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 -
Sodišče je bistveno kršilo postopek, ker je iz izreka izpustilo zakonski znak kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, ki se nanaša na prizadetost spolne nedotakljivosti.
VSM Sklep II Kp 54552/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je bil izrek nerazumljiv, ker se skupni znesek dolgovane preživnine ni ujemal s seštevkom posameznih postavk, prav tako pa ni bilo jasno, na katero od dveh kaznivih dejanj se nanašajo že izvršena plačila.
VSM Sklep IV Kp 55038/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker opis kaznivega dejanja nasilja v družini ni jasno razmejil med posameznimi izvršitvenimi ravnanji (grdo ravnanje, ponižujoče ravnanje, grožnje).
VSM Sklep II Kp 12025/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo izrek za nerazumljivega, ker je naložilo plačilo obresti, ni pa določilo osnove, od katere te obresti tečejo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 188/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje ni jasno odločilo o kondemnatornem delu sklepa o izvršbi, hkrati pa je prišlo do nasprotja med vsebino izreka in obrazložitvijo sodbe.
VSL Sklep II Cp 1599/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker izrek ni vseboval konkretnega zneska bruto plače, čeprav je bila njena višina v obrazložitvi obsežno obravnavana.
Sodba in sklep VIII Ips 280/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bil izrek nerazumljiv, ker sodišče ob treh podredno postavljenih zahtevkih ni opredelilo, katerega je zavrnilo.
VDSS sklep Psp 701/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče prve stopnje v izreku ni jasno navedlo, ali je odpravilo upravne odločbe in kako je odločilo o tožbenem zahtevku glede invalidnosti, kar je povzročilo nerazumljivost odločitve.
VDSS sklep Psp 17/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v izreku sodbe odločilo o ustavitvi izvršbe, čeprav upnik predloga za izvršbo ni umaknil, kar je povzročilo nerazumljivost izreka.
VSL sklep III Cp 1170/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je moralo spremeniti izrek sodbe, ker je vključeval obdobja, v katerih dejanje po tedanji zakonodaji ni bilo več kaznivo, kar je povzročilo neskladnost opisa z zakonskimi znaki.
Sodba I Ips 209/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v izreku določilo znesek, ki ga je sklep o izvršbi ohranilo v veljavi, vendar se ta znesek ni ujemal z izračunano razliko med terjatvijo tožeče stranke in utemeljeno pobotano terjatvijo tožene stranke.
VSK sklep I Cpg 135/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil izrek sodbe nerazumljiv, ker sodišče ni jasno opredelilo vsebine primarnega zahtevka, ki ga je zavrnilo v razmerju do podrejenega zahtevka.
VSL sklep II Cp 1204/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je storilo kršitev, ker izrek ni določno opredelil datuma zapadlosti mesečnih prevoznih stroškov, od katerih bi morale teči zakonite zamudne obresti.
VDS sodba in sklep Pdp 1340/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče ni moglo preizkusiti odločitve o obrestih, ker sodišče prve stopnje ni navedlo konkretnih datumov zapadlosti, zlasti ob upoštevanju, da je bila glavnica zmanjšana zaradi pobota.
VSL sodba in sklep I Cpg 363/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni obrazložilo zavrnitve konkretnih ugovorov tožene stranke glede prodajne cene vozil, odkupne vrednosti in neupoštevanja izdanih dobropisov pri izračunu višine dolga.
VSL sklep I Cpg 560/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil izrek sodbe nerazumljiv, ker sodišče ni opredelilo točne lege dosojene površine 52,5 m2 na parceli, kar je onemogočilo geodetsko odmero.
VSL sklep II Cp 1783/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da opis kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi ni nerazumljiv zgolj zato, ker v opisu manjka formalni naziv uradnega dejanja, če je iz opisanega ravnanja jasno razvidno, katero dejanje je bilo preprečeno.
VSL sodba Kp 1216/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek na plačilo v dinarjih (valuta nekdanje SFRJ) ocenjen kot nedoločen, saj je ta valuta prenehala obstajati.
VSL sklep Cpg 425/93 — Višje sodišče v Ljubljani