nesklepčnost predloga za izvršbo
Sentenca
Nesklepčnost predloga za izvršbo je podana, kadar iz zatrjevanega dejanskega stanja v predlogu ni mogoče izpeljati zatrjevane pravne posledice oziroma upravičenosti do izvršbe. To se zgodi zlasti takrat, ko upnik uveljavlja terjatev na podlagi listine, ki nima v predlogu zatrjevanih lastnosti ali vsebinskih elementov, potrebnih za identifikacijo dolga. V takšnem primeru sodišče predlog za izvršbo zavrne, saj ni izkazan obstoj zakonskih predpostavk za dovolitev izvršbe.
Iz posameznih sodb
-
Upnik je v predlogu isto listino hkrati označeval kot verodostojno listino in kot izvršilni naslov, kar je povzročilo nesklepčnost zahtevka.
VSL sklep I Ip 1275/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nesklepčnost je bila ugotovljena zaradi neskladja med navedbami v predlogu in dejansko vsebino predložene listine ter pomanjkljivega opisa poslovnega dogodka.
VSL sklep II Cpg 1050/2003 — Višje sodišče v Ljubljani